| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Dvoosni upogib vitkih armiranobetonskih stebrov
Ana Brunčič, 2012, diplomsko delo

Opis: Zaradi kompleksnosti dimenzioniranja AB-stebrov, obremenjenih z osno tlačno silo in obema upogibnima momentoma, je gradbena praksa priredila več metod, ki problem bolj ali manj uspešno poenostavljajo. Analizirana poenostavljena metoda, razvita leta 1960, v Evropi predstavlja temeljni pristop, na katerem temelji večina evropskih standardov, upoštevaje tudi učinke teorije drugega reda. Korektnost rezultatov pa je vsled enostavnosti vprašljiva.
Ključne besede: dvoosni upogib, armirani beton, efekt vitkosti, Metoda krivulje vplivov
Objavljeno: 29.08.2012; Ogledov: 1644; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (6,69 MB)

8.
Proces premazovanja livnih form in vpliv ločilnega sredstva na kakovost površine ulitkov
Niko Vrečič, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu sem se osredotočil predvsem na premazovanje livnih form. Premazovanje livnih form je zelo pomemben dejavnik pri livarstvu. Zaradi aluminijeve taline, ki vstopa v livno formo pod visokim tlakom, je treba orodje premazati, da se talina ne sprime na orodje, kar nam lahko poslabša kvaliteto površine ulitka. Pri tlačnem litju so prisotne visoke temperature, tudi do 400 °C ali več, kar nas privede do težav nanosa premazov. Pojavlja se nam Leidenfrost efekt, ne moremo omočiti površine, premaz nima tako visoke temperature nanosa in sprijetja na livno formo. Tako je bilo treba raziskati, kaj vse je mogoče narediti, da preprečimo sprijemanje taline na livno formo in s tem posledično podaljšamo življenjsko dobo orodja.
Ključne besede: tlačno litje, ločilni premaz, livna forma, Leidenfrost efekt, talina
Objavljeno: 04.04.2013; Ogledov: 1348; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (3,77 MB)

9.
Značilnosti učnega pogovora pri učenju matematike z apleti
Samo Repolusk, 2013, doktorska disertacija

Opis: V zadnjem obdobju smo priča vedno bolj razširjene uporabe apletov kot mediatorjev pri izgradnji matematičnega znanja, s katerimi lahko oblikujemo takšno učno okolje, v katerem lahko učenci doživijo izkušnjo uspeha ob ukvarjanju z matematiko. Zaradi aktualnosti uporabe apletov smo se v naši disertaciji odločili kritično raziskati nekatere karakteristike učnega pogovora pri učenju matematike z apleti. Doktorska disertacija je razčlenjena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo najprej predstavili temeljna izhodišča raziskave, teorije učenja, ki posebej poudarjajo pomen komunikacije med udeleženci učnega procesa, opredelili komunikacijo, učni pogovor in na izvirni način interaktivnost v procesu komunikacije, temeljne pojme elektronskih učnih medijev s poudarkom na apletih (opredelitev, klasifikacije, pedagoška vrednost) in nekatera dosedanja empirična spoznanja o uporabi apletov in drugih vizualnih reprezentacij pri pouku matematike ter njihovo vlogo pri spodbujanju učnega pogovora. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, zasnovano na pedagoškem eksperimentu kot študijo primera. Zanimal nas je vpliv uporabe apletov na učni pogovor med učenci ter med učiteljem in učenci pri skupinski obliki dela in metodi preiskovanja pri pouku matematike. Primerjali smo delo med skupino, kjer so učenci preiskovali z uporabo apletov (eksperimentalna skupina) in skupino, kjer so učenci preiskovali z uporabo slik (kontrolna skupina). V opazovanih primerih je bila pri učenju z apleti pogostost pojavljanj interakcij v učnem pogovoru višja kot pri učenju brez apletov. Prav tako so se na zunaj opazni nenadni uvidi rešitev problemov (aha-efekt) pojavili v veliki večini učnih pogovorov pri učenju matematike z apleti in v nobenem primeru učnega pogovora pri učenju matematike brez apletov. Pojav aha-efekta je bil vedno povezan s sočasnim upravljanjem apleta. Pri učenju z apleti so učenci kot mediator pri argumentaciji svojih trditev običajno uporabili aplet. Zaznali smo razlike med fanti in dekleti pri spontani uporabi apletov pri preiskovanju, in sicer so se fantje pogosteje usmerili k neciljni uporabi apletov, na primer k preizkušanju tehničnih zmožnosti in omejitev apletov. Učitelju in učencem so apleti pomagali pri premiku njihovih vlog, in sicer se je zmanjšala učiteljeva vloga pri vpeljavi novih pojmov (vlogo odkrivanja je prepustil učencem z apleti, sam pa ohranil predvsem vlogo koordinatorja aktivnosti), poudarila pa pri povzemanju spoznanj in korektnem oblikovanju sklepov. Ob sklepu smo kritično ovrednotili dobljene rezultate in na podlagi ugotovitev predlagali nekatere smernice za smiselno vključevanje apletov, kot učinkovitih mediatorjev pri izgradnji znanja, v neposredno učno prakso.
Ključne besede: aha-efekt, apleti, e-izobraževanje, interaktivni diagrami, interaktivnost, matematični diskurz, matematično izobraževanje, računalniško podprto izobraževanje, učni pogovor
Objavljeno: 26.04.2013; Ogledov: 1663; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (4,66 MB)

10.
DIGITALNI KITARSKI VEČEFEKTNI PROCESOR NA OSNOVI RAZVOJNE PLOŠČICE STM32 F4 DISCOVERY
Denis Jakoša, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavano snovanje digitalnega kitarskega večefektnega procesorja. Osnova sistema je razvojna ploščica STM32 F4 Discovery z mikrokrmilnikom ARM Cortex M4, digitalno-analognim pretvornikom z ojačevalnikom Cirrus Logic CS43L22 in razhroščevalnikom ST-Link. Izdelani program vzorči kitarski signal in ga obdeluje z več efekti. Ti se menjavajo s tipko, s potenciometrom pa se nastavlja lastnost efekta. Opisana je tudi izdelava vezja, na katero je priključena razvojna ploščica, in priprava ohišja. Digitalni sistem se lahko uporablja na glasbenem odru in tudi doma, priključen na slušalke, zvočnik ali ojačevalnik.
Ključne besede: kitarski efekt, analogno-digitalna pretvorba, mikrokrmilnik, procesor zvoka, vzorčenje signala
Objavljeno: 21.11.2014; Ogledov: 1543; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici