1. eZdravje in mladostniška socialna anksioznostRebeka Arbeiter, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Veliko mladih posameznikov, ki trpijo zaradi socialne anksioznosti, se sooča z ovirami pri zdravljenju in neradi iščejo strokovno pomoč. Tehnološko podprte terapije zagotavljajo dodatne terapevtske možnosti in lahko pomagajo premagati omejitve tradicionalnega zdravljenja socialne anksioznosti. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature ugotoviti vpliv eZdravja na lajšanje simptomov socialne anksioznosti pri mladostnikih.
Metode: Za namen izdelave zaključnega dela smo izvedli pregled literature in uporabili deskriptivno metodo dela. Iskanje literature v angleškem jeziku je potekalo v podatkovnih bazah Web of Science, PubMed, Cochrane Library ter CINAHL Ultimate. Literaturo smo pregledali in analizirali ter določili nivoje dokazov izbranih člankov. Potek iskanja smo prikazali s PRISMA diagramom. Sintezo zbranih podatkov smo prikazali s pomočjo sintezne tabele.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 6 raziskav, od katerih je ena raziskava spadala v tretji nivo, pet raziskav pa v drugi nivo. Ugotovili smo, da intervencije na področju eZdravja, predvsem internetna kognitivna-vedenjska terapija (ICBT), ponujajo obetavno pot za lajšanje simptomov socialne anksioznosti pri mladostnikih.
Razprava in zaključek: Zaradi dostopnosti, razširljivosti, personalizacije, interaktivnosti in možnosti stroškovne učinkovitosti je eZdravje obetaven pristop za zagotavljanje z dokazi podprtega zdravljenja in preprečevanja socialne anksioznosti pri mladostnikih. Vendar je potrebnih še več raziskav za ugotavljanje učinkovitosti različnih vrst digitalnih intervencij ter njihove dolgoročne učinke.
Ključne besede: eZdravje, mladostniki, socialna anksioznost, lajšanje simptomov
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 68; Prenosov: 43
 Celotno besedilo (925,17 KB) |
2. Digitalizacija zdravstva na primeru Ukrajine : diplomsko deloPolina Melnychenko, 2023, diplomsko delo Opis: Zagotavljanje zdravstvenih storitev je vse bolj oteženo z različnimi dejavniki. Digitalizacija lahko reši številne težave in zato je deležna vse večje pozornosti. Na osnovi študija literature je bila izvedena raziskava različnih metod digitalizacije zdravstva. Identificirani in analizirani sta bili tehnologiji, ki tako dopolnjujejo kot tudi nadomeščajo tradicionalne metode zagotavljanja zdravstvenih storitev. Uvod IKT v medicino je bil predstavljen na primeru nedavno digitalizirane države Ukrajine. Eden glavnih ciljev zaključnega dela je identifikacija praktičnih primerov širše uporabe sodobnih orodij za digitalizacijo. Z namenom ugotovitve razlik v procesu in načinu digitalizacije medicine je bila izvedena primerjalna analiza elektronskega zdravstva Ukrajine in Slovenije.
Ključne besede: Informacijsko-komunikacijska tehnologija, telemedicina, zdravstveni podatki, eZdravje, medicinski informacijski sistem.
Objavljeno v DKUM: 21.09.2023; Ogledov: 596; Prenosov: 64
Celotno besedilo (2,02 MB) |
3. Varstvo osebnih podatkov v ezdravju : diplomsko deloLara Knapić, 2019, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava eZdravje s pravnega vidika, s poudarkom na varovanju osebnih podatkov. Opredeljen je pojem eZdravje ter njegove prednosti in pomanjkljivosti.
Glavna tema diplomske naloge je varstvo osebnih podatkov v eZdravju, njegova pravna ureditev na mednarodni in nacionalni ravni, ter pravna ureditev v Evropski uniji (v nadaljevanju EU). Diplomska naloga temelji na Zakonu o varstvu osebnih podatkov, Zakonu o pacientovih pravicah in aktih EU, ki zavezujejo našo državo. Na področju pravne ureditve varstva osebnih podatkov v EU so pomembne predvsem uredbe in direktive, upoštevajo pa se tudi drugi dokumenti institucij EU. Prav tako je potrebno pri varovanju osebnih podatkov spoštovati deklaracije in mednarodne pogodbe.
V diplomski nalogi ugotavljam, da vsakodnevno prihaja do nezakonitih in nepooblaščenih vpogledov v zdravstveno dokumentacijo. Osebni podatki o zdravstvenem stanju namreč spadajo med občutljive osebne podatke, zato je še posebej potrebno njihovo varstvo. Prav tako je bistvena seznanitev pacienta z lastno zdravstveno dokumentacijo, ki je ena izmed njegovih temeljnih pravic. Pomembno področje predstavlja tudi posredovanje osebnih podatkov pacienta, ki je še posebej ogroženo. V primeru kršitev varstva osebnih podatkov ima posameznik na voljo kazenskopravno ali civilnopravno varstvo pri pristojnih organih.
Ključne besede: eZdravje, eHealth, varstvo osebnih podatkov, pacientove pravice, lastništvo podatkov, posredovanje osebnih podatkov pacienta, seznanitev pacienta z njegovo zdravstveno dokumentacijo, kršitve varstva osebnih podatkov
Objavljeno v DKUM: 23.05.2019; Ogledov: 2955; Prenosov: 545
Celotno besedilo (695,73 KB) |
4. Tajnost pri opravljanju zdravstvenih storitevMatej Koželj, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo Tajnost pri opravljanju zdravstvenih storitev temelji na izhodišču, da je zaupanje bistveni del razmerja med zdravnikom in bolnikom. Bolniki se lahko zaradi pomanjkanja zaupanja začnejo izogibati zdravljenju ali zdravniku zaupajo premalo potrebnih informacij za uspešno zdravljenje. Dolžnost varovati poklicno skrivnost, ki je opredeljena v Zakonu o pacientovih pravicah, je tesno povezana s poklicno etiko. Za poklicno skrivnost se šteje informacija, ki jo zdravnik pridobi med opravljanjem svojega poklica. Načela medicinskega kodeksa zdravnika ne vežejo, če za skrivnost izve zasebno ali po naključju. Sodoben zdravstveni sistem brez zbirke velikega števila medicinskih podatkov v računalniških sistemih ne bi mogel delovati, saj prav te pospešujejo delovanje učinkovitega zdravstvenega sistema. Za zbiranje medicinskih podatkov je potrebna dosledna uporaba varnostnih ukrepov, kar mora izhajati iz nacionalne zakonodaje (Zakona o varstvu osebnih podatkov in Zakona o pacientovih pravicah) in zakonodaje Evropske unije. Maja 2016 je Evropska unija sprejela novo Splošno uredbo 2016/679 o varovanju osebnih podatkov (z angleško kratico GDPR), ki je stopila v veljavo 25. 5. 2018. Uredba zagotavlja pacientom več pravic, predvsem da so bolje obveščeni o uporabi njihovih osebnih podatkov, na drugi strani pa nalaga več odgovornosti subjektom, ki upravljajo osebne podatke. Nacionalni informacijski sistem eZdravje omogoča veliko pozitivnih rešitev za učinkovito obdelavo pacientovih podatkov, vendar je treba opozoriti na možnost zlorab znotraj sistema. V magistrskem delu bodo analizirani bistveni elementi podanih iztočnic in zaključne ugotovitve glede na opravljeno raziskavo predmetne tematike.
Ključne besede: medicinska tajnost, zdravniška skrivnost, zasebnost pacienta, varstvo osebnih podatkov pacientov, Zakon o varstvu osebnih podatkov, Zakon o pacientovih pravicah, GDPR, eZdravje
Objavljeno v DKUM: 18.12.2018; Ogledov: 3201; Prenosov: 291
Celotno besedilo (1,75 MB) |
5. Vzpostavitev elektronskega naročanja v specialistični ambulantiSebastijan Forstnerič, 2017, diplomsko delo Opis: Izhodišče: Na nacionalni ravni poteka vzpostavitev storitve eNaročanje, ki želi nadomestiti klasično naročanje pacienta. V diplomskem delu smo raziskali časovno obremenjenost medicinske sestre pri posameznih metodah naročanja pacienta ter opisali vzpostavitev elektronskega naročanja v specialistični ambulanti.
Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodo dela. Zajeli smo vzorec vseh naročenih pacientov v vseh delovnih dnevih v mesecu maju 2017 v specialistični ambulanti na območju severovzhodne Slovenije. Zbirali smo podatke o času, ki je potreben za izvedbo različnih metod naročanja pacienta, in jih interpretirali s pomočjo opisne statistike.
Rezultati: Rezultati študije, zbrani v enem mesecu, so pokazali, da medicinska sestra pri naročanju pacientov po telefonu (n = 176) v povprečju porabi 120 sekund (95 % interval zaupanja: 113 - 127) in 136 sekund (95 % IZ: 126 - 146) za naročanje pacientov osebno (n = 62). Elektronsko naročanje pacientov (n = 60) medicinski sestri neposredno ne povzroča dodatnih časovnih obremenjenosti, vendar slednje kljub vsemu nastajajo, predvsem zaradi vzpostavitve storitve eNaročanja in s tem povezanih težav pacientov. Medicinska sestra je porabila v enem mesecu za vse metode naročanja skupaj 29611 sekund (8 ur 13 minut in 31 sekund).
Diskusija in zaključek: V diplomskem delu smo prikazali, da je eNaročanje pacienta za medicinsko sestro najmanj obremenjujoče, učinkovitejše in časovno manj potratno.
Ključne besede: eZdravje, eNaročanje, medicinska sestra, zdravstvena nega, časovna obremenitev
Objavljeno v DKUM: 20.07.2017; Ogledov: 1620; Prenosov: 233
Celotno besedilo (1,10 MB) |
6. KRITIČNI DEJAVNIKI USPEHA PRI UVAJANJU eZDRAVJASanja Belko, 2016, magistrsko delo Opis: Slovenija, enako kot Evropska unija, ima težave z zviševanjem deleža starejše populacije z večjo pogostnostjo kroničnih obolenj, kar je prispevalo k zvišanim stroškom zdravljenja. eZdravje, kar zajema informacijsko in komunikacijsko tehnologijo v zdravstvenem sistemu, se zdi kot dobra rešitev za te izzive. Evropska komisija zavoljo predpostavke, da zdravje izboljšuje kvaliteto in učinkovitost zdravstvenih storitev, podpira implementacijo projekta eZdravje.
Po temeljitem pregledu literature v povezavi z eZdravjem in strukturiranih intervjujih, opravljenih z 12 izbranimi zdravstvenimi strokovnjaki Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, smo primerjali pomembne vidike implementacije eZdravja v Sloveniji z zdravstvenimi dosežki nekaterih vodilnih držav Evropske unije.
Očitno je, da pogosto sprejetje eZdravja spodleti zavoljo podcenjevanja nekaterih dejstev implementacije. eZdravje potrebuje dober projektni menedžment in dobro upravljanje. Pomen uvajanja eZdravja je v glavnem odvisen od političnih dejavnikov. Številni projekti v povezavi z eZdravjem ostanejo zaradi političnih ovir in pomanjkanja finančnih virov le projekti.
Udeležba zdravstvenih strokovnjakov v projektu eZdravje je tudi ključnega pomena. Pomanjkanje aktivne vključitve zdravnikov v projekte eZdravja je glavni faktor finančnega poloma teh projektov.
Digitalizacija popisov bolezni izboljšuje odnos med izvajalci in koristniki zdravstvenih storitev, preprečuje podvajanje receptov in hospitalizacij, neuspešen prenos popisov bolezni in v glavnem pomanjkanje komunikacije pri klinični obravnavi. Dostop bolnikov do elektronskega zapisa popisa bolezni v Sloveniji še ni dosežen.
V uvajanju novih tehnologij je jasno, da je treba upoštevati širši socialni okvir. Ovire, kot je slaba e-pismenost in večje nagnjenje do osebne komunikacije, omejujejo sprejetje nekaterih uslug eZdravja v vsakdanji praksi. Z izvajanjem ustreznih edukacijskih programov te omejitve bi lahko zmanjšali.
Za dosego popolnoma učinkovitega programa eZdravja je treba odstraniti slabosti v zvezi z varnostjo in privatnostjo. Jasno je, da se bodo v zvezi z mobilnostjo in interoperabilnostjo perspektive eZdravja, riziki privatnosti in varnosti zviševali.
Lahko sklenemo, da so pozitivni rezultati uvajanja eZdravja obetajoči.
Ključne besede: IKT, eZdravje, mobilnost, interoperabilnost, varnost.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 1805; Prenosov: 340
Celotno besedilo (2,87 MB) |
7. PRIVOLITEV PACIENTOV V OBDELAVO OSEBNIH PODATKOV V STORITVAH MOBILNEGA ZDRAVJA OZ. M-ZDRAVJAKlara Mihaldinec, 2016, magistrsko delo Opis: Tehnologija je postala del naših življenj. Mobile Health, mobilno zdravje oziroma mZdravje, je del eZdravja, ki je že zaživel pri nas in se postopoma širi po državi. mZdravje je zelo pomembno za naše zdravje, za naše sodelovanje pri zdravljenju, aplikacij mZdravja pa je tudi vedno več na našem tržišču in v bolnišnicah. Pacienti v aplikacijah mZdravja niso lastniki svojih osebnih podatkov, podatkov o zdravstvenem stanju. Vendar je uporaba in druga obdelava pacientovih občutljivih osebnih podatkov izven postopkov zdravstvene oskrbe dovoljena le z njegovo privolitvijo. Zaradi preobsežnih privolitvenih obrazcev v aplikacijah mZdravja, ki jih pacienti ne berejo in ne razumejo, prihaja do zelo velikega posega v ustavno pravico do zasebnosti pacientov.
Ključne besede: privolitev, mZdravje, eZdravje, izrecna privolitev, informirana privolitev, ozaveščena privolitev, dinamična privolitev, občutljivi osebni podatki povezani z zdravjem posameznika, raziskave
Objavljeno v DKUM: 21.10.2016; Ogledov: 2535; Prenosov: 288
Celotno besedilo (1,18 MB) |
8. MODEL INOVACIJSKEGA PRISTOPA IZVAJANJA DELOVNE TERAPIJE PRI OSEBAH Z REVMATIČNIMI BOLEZNIMIBarbka Huzjan, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v delovni terapiji omogoča inovacijski pristop ob upoštevanju interesov in stališč obolelega posameznika ter upravljanje kronične bolezni z zagotavljanjem storitev, ki vključujejo uporabo multimedijskih storitev.
Naraščanje števila starejše populacije, podaljševanje življenjske dobe in priključene nenalezljive kronične bolezni povečuje stroške zdravstvene oskrbe prebivalstva.
Potreba po hitri dostopnosti in izmenjavi informacij je poglavitni vzrok za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v zdravstvu, kar pogojuje razvoj eZdravja.
V diplomski nalogi smo želeli raziskati dejavnike, ki vplivajo na odločitev za uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij in njihovo uporabo v rehabilitaciji na daljavo (v nadaljevanju telerehabilitacija) z vidika delovne terapije pri osebah z revmatičnimi boleznimi.
Ključne besede: kronična revmatična bolezen, informacijsko-komunikacijska tehnologija, delovna terapija, eZdravje, telerehabilitacija
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1850; Prenosov: 242
Celotno besedilo (2,05 MB) |
9. EKONOMSKI VIDIKI TELEMEDICINSKIH STORITEVNina Košir, 2016, diplomsko delo Opis: V Sloveniji smo tako kot drugod po Evropi priča demografskim trendom v smeri staranja prebivalstva, kar s seboj prinaša nesorazmerje v financiranju zdravstvene blagajne, porast kroničnih bolezni in povečane potrebe po dolgotrajni oskrbi. Zaradi ohranjanja finančne vzdržnosti sistema so v prihodnosti nujne spremembe, potrebni so strategija in sistemski ukrepi na nivoju države.
Novi pristopi z uporabo informacijsko komunikacijskih tehnologij odpirajo široko paleto možnosti za smotrno in učinkovito izvajanje postopkov zdravljenja in oskrbe na daljavo. Zaradi neurejenih pravnih okvirjev na tem področju v Sloveniji ni urejenih razmerij med plačniki zdravstvenih in socialno varstvenih storitev (povračilo iz obveznega zavarovanja, dopolnilno zdravstveno zavarovanje), zato se novi pristopi zaenkrat uvajajo le posamično in projektno. Uspešnost telemedicinskih storitev se vrednoti iz več vidikov, tudi ekonomskega, kjer pa zaradi različnih metodologij pogosto prihaja do odstopanj v rezultatih.
Zaradi slabšega poznavanja področja telemedicinskih storitev v slovenskem okolju sem po uvodni predstavitvi razlogov za uvajanje teh storitev (poglavje 2) prikazala pojme, definicije ter nekatere modele storitev zdravja na daljavo, med katere uvrščamo tudi telemedicinske storitve V nadaljevanju (poglavje 3). sem podala krajši opis stanja dostopnosti teh storitev v Evropski skupnosti in Sloveniji. Pomemben evropski projekt na tem področju je projekt United4Health (CIP-ICT PSP-2012-3 No.: 325215), v katerem so uporabili MAST model ekonomskega vrednotenja učinkov telemedicinskih storitev, zato projekt United4Health predstavljam v poglavju 4. V poglavju 5, ki je osrednje poglavje mojega dela, predstavljam enega od možnih vidikov vrednotenja ekonomskih učinkov uporabe telemedicinskih storitev. Iz mednarodno uveljavljene metodologije MAST povzemam ključne kazalnike za ugotavljanje razmerja med stroški in koristmi, ki jih prinašajo za nas nove tehnologije. V luči teh kazalnikov sem vrednotila ekonomske kazalce v slovenskem delu projekta United4Health. Podala sem informativni izračun stroškov telemedicinskega spremljanja sladkornih bolnikov in bolnikov s kroničnim srčnim popuščanjem ter jih nato primerjala med seboj. Možne neposredne ekonomske učinke pri bolnikih s srčnim popuščanjem sem prikazala z analizo hospitalizacij teh pacientov. Predstavila sem tudi oceno uporabe teh storitev s strani uporabnikov – bolnikov, ki temelji na izvedeni anketi. V zadnjem delu poglavja 5 sem predstavila izhodišča za financiranje telemedicinskih storitev. Pri tem se lahko uporabijo trije modeli plačevanja: povračilo s strani zavarovalnic ali drugih plačnikov, plačilo s strani samih uporabnikov in mešani model.
Ključne besede: zdravje na daljavo, telemedicina, eZdravje, stroški/koristi, financiranje zdravstvenih storitev
Objavljeno v DKUM: 08.06.2016; Ogledov: 1363; Prenosov: 254
Celotno besedilo (903,33 KB) |
10. Elektronsko podprta komunikacija v zdravstvuMaja Slana, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko elektronsko podprte komunikacije v zdravstvu. Predstavili smo tudi pojem e- pacient in Projekt »eZdravje«.
Za raziskovalni del je bila uporabljena deskriptivna (opisna) metoda dela. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimne ankete, ki je zajemala 14 vprašanj zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal medicinske sestre in tehnike zdravstvene nege, zaposlene v zdravstveni instituciji in naključno izbrane posameznike. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je uporaba interneta za iskanje zdravstvenih informacij med posamezniki pogosta ter ali so zaposleni v zdravstvu pogostejši iskalci zdravstvenih informacij na spletu.
S pomočjo raziskave smo ugotovili, da kljub dejstvu, da se internet vedno več uporablja za zdravstvene namene, mnogi kljub temu še poizvedujejo drugje, saj se jim na svetovnem spletu prebrane informacije ne zdijo dovolj kakovostne, prav tako ne zaupajo virom na internetu.
Iz raziskave je razvidno, da je uporaba svetovnega spleta za iskanje zdravstvenih informacij pogosta, a kljub temu anketiranci dajejo prednost drugim načinom poizvedovanja zdravstvenih informacij.
Ključne besede: komunikacija, medicinska sestra, internet, zdravstvene informacije, Projekt »eZdravje«
Objavljeno v DKUM: 06.08.2013; Ogledov: 2619; Prenosov: 328
Celotno besedilo (1,10 MB) |
