| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 229
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza potreb po kompetencah in znanjih s področja kadrovskega managementa v času pandemije covid-19
Jan Petrovič, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se osredotoča na znanja in kompetence na področju kadrovskega managementa v času pandemije Covid-19. Sestavljena je iz dveh delov. V teoretičnem delu povzamemo pandemijo Covid-19 in njene posledice na gospodarstvo ter opišemo kadrovski management: navedemo funkcije, dejavnosti in področja, vpliv kadrovskega managementa na uspešnost organizacije ter plačilo za delo v kadrovskem managementu v Sloveniji. V drugem delu podrobneje predstavimo raziskavo, katera znanja in kompetence so v času pandemije najbolj iskana na osnovi objavljenih oglasov. Na koncu povzamemo naše ugotovitve. Imeti prava znanja in kompetence je ključno, da bi kadrovski manager uspešno opravljal svoj poklic in prispeval k učinkovitosti organizacije.
Ključne besede: kadrovski management, kadrovske funkcije, kompetence, znanja, pandemija
Objavljeno: 16.08.2021; Ogledov: 67; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

2.
Znanje in dejavniki razvoja zaposlenih v izbrani organizaciji
Mia Katarina Mihalinec, 2021, magistrsko delo

Opis: Podjetje NIL, d. o. o., je eno izmed vodilnih podjetij za IT rešitve v Sloveniji, njihove najpomembnejše vrednote pa so znanje, usposabljanje in razvoj zaposlenih. Zavedajo se namreč, da so na hitro razvijajočem se trgu informacijskih tehnologij konkurenčni le z vrhunskim znanjem. Magistrsko delo se osredotoča na znanje in razvoj zaposlenih v tem podjetju. Ravno zaradi današnjega velikega poudarka na nenehnem izobraževanju in razvoju kadrov v organizacijah je tematika magistrske naloge vezana na ta dva ključna faktorja, ki pomembno vplivata na delovanje in dobičkonosnost organizacij. Tako se na področju informacijske tehnologije predvideva nenehna rast po potrebah znanja za konkurenčno prednost, tako zaposlenih kot tudi organizacije same. V teoretičnem delu zaključne naloge smo opredelili pomen znanja za organizacije, pomen razvoja kadrov in medsebojnega vpliva rasti in nadgrajevanja znanja zaposlenih na razvoj kadrov. Empirični del naloge je obsegal raziskavo z anketo, ki je bila izvedena v podjetju med zaposlenimi, in analizo pridobljenih rezultatov. Raziskava se je navezovala na znanje in razvoj kadrov v izbrani organizaciji. Ugotovili smo, da je stopnja znanja, ki je v organizaciji na voljo, visoka ter da znanje uporablja veliko zaposlenih. Glavni razlog za neuporabo znanja je pomanjkanje časa. Prav tako smo ugotovili, da glede na spol, starost, izobrazbo in vrsto zaposlitve ni bistvenih razlik v uporabi znanja. Zaposleni se zavedajo, da znanje lahko pripomore k njihovemu kariernemu razvoju. Organizacija bi morala ugotoviti, kako lahko zaposlenim olajša delovne naloge, da bodo več časa lahko namenili dodatnemu izobraževanju.
Ključne besede: znanje, upravljanje znanja, kompetence, razvoj kadrov, raziskava
Objavljeno: 12.08.2021; Ogledov: 87; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (927,48 KB)

3.
Postavljanje standardov pri matematiki
Nives Janžekovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga temelji na vprašanju, ali je mogoče ovrednotiti nivoje standardov znanj matematike na različnih stopnjah in smereh izobraževanja. V nalogi smo primerjali zahtevnosti nalog, ki se pišejo na posameznih zunanjih preverjanjih: na nacionalnem preverjanju znanja v zadnjem razredu osnovne šole, na poklicni maturi in na splošni maturi. Najpomembnejša ugotovitev naloge je dejstvo, da je možno stabilno ter zanesljivo razvrstiti naloge z različnih ravni. Na podlagi podatkov iz let 2017, 2018 in 2019 ugotovimo tudi, da je v teh letih težavnost poklicne mature umeščena približno na sredino med težavnost nacionalnega preverjanja znanja in težavnost splošne mature.
Ključne besede: postavljanje standardov, težavnost nalog, nacionalno preverjanje znanja, poklicna matura, splošna matura
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 87; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (966,08 KB)

4.
Spletno okolje za utrjevanje znanja slovenščine kot drugega in tujega jezika za delo v gostinskem sektorju
Nikita Holc, 2021, magistrsko delo

Opis: Učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika je v današnjem času aktualno bolj kot kadar koli poprej. Vse več ljudi se predvsem iz kariernih razlogov odloča za delo v tujini in jezik je tisti, ki je prvi pogoj za uspešno vključevanje v družbo za posameznika in posameznico nove države. V magistrskem delu je predstavljeno področje poučevanja odraslih, vezano na poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika za namen dela v gostinsko-turističnem sektorju, natančneje v delu strežbe. Posamezniki in posameznice, ki v ta namen opravijo osnovni tečaj slovenščine, v nadaljevanju potrebujejo sredstvo, s katerim lahko svoje znanje utrjujejo. V ta namen magistrsko delo podaja konkretne primere nalog, ki so primerne za interaktivno okolje, s katerimi bi učeči se posamezniki in posameznice lahko svoje znanje utrjevali. Naloge so razdeljene v tri tematske sklope, to so besedišče, slovnica in sporočanje. Vse naloge so sestavljene glede na realne situacije, ki jih bodo posamezniki in posameznice doživeli na svojem delovnem mestu. Magistrskemu delu je v prilogi dodan interaktivni dokument, ki predstavlja primer realizacije empiričnega dela magistrskega dela in je primeren za takojšnjo uporabo v procesu učenja. Cilj magistrskega dela je, da bi sestavljene naloge kar najhitreje dosegle učeče posameznike in posameznice ter s tem konkretno izboljšale proces učenja slovenščine kot drugega in tujega jezika v konkretnih življenjskih situacijah.
Ključne besede: učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika, poučevanje odraslih, vseživljenjsko učenje, naloge za utrjevanje znanja, gostinsko-turistični sektor
Objavljeno: 06.05.2021; Ogledov: 150; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

5.
Povezanost formalne izobrazbe s pridobljenimi kompetencami ter usposobljenostjo za delo
Nives Lužar, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen pričujočega magistrskega dela je ugotoviti povezanost formalne izobrazbe s pridobljenimi kompetencami ter usposobljenostjo za delo. Da bi ugotovili, kakšna je povezanost med njima, smo v teoretičnem delu najprej predstavili pomen izobraževanja v sodobni družbi in njegove učinke, nato pa predstavili slovenski šolski sistem ter njegovo skladnost s konceptom družbe znanja. Izpostavili smo dve vplivni teoriji izobraževanja – teorijo človeškega kapitala in teorijo signaliziranja –, ter ju uporabili za razlago povezanosti formalne izobrazbe s kompetencami in usposobljenostjo posameznika. Anketirali smo 205 zaposlenih posameznikov z dokončano 5., 6. ali 7. stopnjo izobrazbe s področja Dolenjske. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Rezultati analiz so pokazali na razpršena stališča anketirancev glede uporabnosti znanja, pridobljenega pri formalnem izobraževanju, pri delu in njegovem izoblikovanju človeškega kapitala. Njihova stališča pri opredeljevanju primarne funkcije izobraževanja pa so si bila dokaj enotna, saj je večina anketirancev kot najpomembnejšo funkcijo izobraževanja opredelila funkcijo, ki jo izpostavlja teorija človeškega kapitala. V družbenem okolju, kakršnega predstavlja Slovenija, smo na podlagi rezultatov analiz pripisali večjo napovedno vrednost teoriji človeškega kapitala. Z nadaljnjo analizo smo zaznali tudi nekaj statistično značilnih razlik glede na spol, stopnjo izobrazbe in stroko zaposlitve.
Ključne besede: izobraževanje, družba znanja, človeški kapital, teorija signaliziranja, teorija človeškega kapitala
Objavljeno: 19.04.2021; Ogledov: 151; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

6.
Vpliv moči organizacijske kulture na proces notranjega razvijanja znanja
Nataša Pivec, 2020, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo se osredotočili na moč organizacijske kulture, vrednote zaposlenih, proces razvijanja znanja in informacijska učna središča kot eno izmed oblik notranjega razvijanja znanja. Raziskali smo vpliv moči organizacijske kulture na posamezne faze procesa razvijanja znanja in vzpostavljanja informacijskih učnih središč ter vpliv vrednot zaposlenih na proces razvijanja znanja. Doktorsko disertacijo smo razdelili na teoretični in empirični del. Na podlagi opravljene empirične raziskave med slovenskimi srednjimi in velikimi organizacijami, smo prišli do ugotovitev, da glede na tip moči organizacijske kulture prevladuje močna kultura, ki je povezana z značilnostmi lastniške strukture in pravnoorganizacijskih oblik obravnavanih organizacij. Prav tako smo potrdili, da obstaja vpliv moči organizacijske kulture in vrednot zaposlenih na posamezne faze procesa razvijanja znanja ter da med močjo organizacijske kulture in vzpostavljanjem informacijskih učnih središč ostaja pozitivna linearna povezanost. Sinteza teoretičnih in empiričnih spoznanj nam je omogočila zasnovo celovitega modela vpliva moči organizacijske kulture in vrednot zaposlenih na proces razvijanja znanja ter vzpostavljanja in delovanja informacijskih učnih središč.
Ključne besede: Organizacijska kultura, vrednote, moč organizacijske kulture, management znanja, proces razvijanja znanja, informacijska učna središča.
Objavljeno: 15.04.2021; Ogledov: 202; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (8,22 MB)

7.
Organizacija nadaljevalnega tečaja usposabljanja v letalski šoli SV
Primož Svatovšek, 2020, diplomsko delo

Opis: Zaključna naloga obravnava nastanek in vpeljavo novega tečaja usposabljanja za nove in obstoječe pilote v SV ali izven nje. Letalska šola SV pokriva skorajda večino tečajev za pilote, vendar pa novi predpisi predvidevajo tečaj, ki ga v naši organizaciji še nimamo. Ker imamo primerno okolje, tehnična sredstva in visoko usposobljen kader, smo raziskali možnosti za izdelavo in vpeljavo novega tečaja, ki je prilagojen najnovejšim letalskim predpisom in predstavlja pomemben korak naprej k povišani stopnji usposobljenosti in konkurenčnosti naših pilotov ter nam omogoča neodvisnost pri šolanju in usposabljanju lastnega kadra. Uporabili smo metode, oblike in procese planiranja izobraževanja, predstavljene v teoretičnemu delu naloge. Izvedba in vsebina tečaja sta opisani v osrednjem delu, v zaključku naloge pa smo preverili in odgovorili na ključna vprašanja uvodnega dela.
Ključne besede: LOC-I izguba kontrole letala med letom, UPRT, negativni prenos znanja
Objavljeno: 01.04.2021; Ogledov: 108; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (958,03 KB)

8.
Vrednotenje znanja na slovenskih šolah po letu 2004
Jaka Zapečnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Za slovensko osnovno šolstvo po letu 2004 je značilen proces globalizacije in oblikovanje evropskega šolskega prostora. Leta 2004 je Slovenija postala članica Evropske unije ter se s tem zavezala, da bo spoštovala smernice in strategije, ki jih tudi za osnovno šolstvo narekuje Evropska unija. Čeprav šolstvo ostaja nacionalno, se v sodobni družbi znanje slovenskih učencev pogosto primerja z njihovimi evropskimi vrstniki. S prihodom evropskih smernic in z inovativnimi pedagoškimi prijemi se je raven znanja slovenskih osnovnošolcev močno dvignila. Tako narekujejo vsaj ocene, ki jih učenci pridobijo pri pouku. Na povsem drugačne rezultate znanja pokaže nacionalni preizkus znanja, na katerem slovenski učenci v primerjavi z evropskimi vrstniki dosegajo zelo slabe rezultate. Vstop Slovenije v Evropsko unijo je slovenskim učencem omogočil sodelovanje tudi v drugih evropskih raziskavah. Naloga v prvem delu ovrednoti reforme slovenskega osnovnega šolstva po letu 2004 in na tej podlagi analizira znanje slovenskih učencev. Jedro drugega dela predstavljata analiza že obstoječih mednarodnih raziskav o znanju učencev ter analiza šolskih poročil, od koder bomo pridobili povprečne zaključne ocene učencev. Dosežke slovenskih osnovnošolcev bomo v pričujoči nalogi primerjali z dosežki učencev drugih evropskih držav. Naloga prav tako analizira razlike med posameznimi šolskimi sistemi in odgovarja na to, zakaj so razlike v ocenah med posameznimi državami Evropske unije tako velike. Namen naloge je prikazati različne načine vrednotenja znanja slovenskih osnovnošolcev.
Ključne besede: preverjanje znanja, ocenjevanje znanja, evropska primerljivost, globalizacija, šolski
Objavljeno: 13.11.2020; Ogledov: 285; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

9.
Kreiranje zbirke vprašanj in elektronskega testa pri predmetu Materiali
Kaja Mateja Hafner, 2020, diplomsko delo

Opis: Živimo v času, kjer več skoraj ni mogoče živeti brez informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT). IKT se vsak dan izboljšuje in razširja na vseh področjih ter po celem svetu. V diplomski nalogi je predstavljena IKT na področju izobraževanja, saj omogoča inovativen način študija in ne zataji v situacijah, ki smo jih bili deležni v letošnjem študijskem letu, zaradi koronavirusa. V letošnjem študijskem letu so se študenti morali veliko bolj poglobiti v študij in snovi utrditi sami. V ta namen so jim pri predmetu Materiali bili v pomoč elektronski testi (e-testi) za samopreverjanje znanja. V kolikor želimo, da je elektronsko samopreverjanje znanja učinkovito, moramo skrbno kreirati zbirko vprašanj različnih tipov. Za kakovostno zbirko vprašanj je potrebno vložiti veliko truda, časa in natančnosti ter vprašanja ovrednotiti na podlagi Bloomove taksonomske stopnje. V diplomski nalogi so prikazani e-testi za samopreverjanje znanja pri predmetu Materiali. Kreiranje zbirke vprašanj, elektronskega testa ter analiza so potekali v študijskem letu 2019/2020. Pri analiziranju smo ugotovili, da so elektronski testi za samopreverjanje znanja s strani študentov bili zelo dobro sprejeti in da so jim pomagali pri opravljanju izpitov, s tem je bil naš namen realiziran.
Ključne besede: e-test, zbirka vprašanj, samopreverjanje znanja, Moodle, Materiali
Objavljeno: 21.08.2020; Ogledov: 295; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (6,27 MB)

10.
Povezanost gibalne ustvarjalnosti in gibalne kompetentnosti predšolskih otrok
Nina Lukman, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili teoretični vidik ustvarjalnosti, gibalne ustvarjalnosti, dimenzije ustvarjalnosti, gibalne kompetentnosti ter gibalna znanja. Želeli smo ugotoviti, ali obstaja povezanost med gibalno ustvarjalnostjo in gibalno kompetentnostjo predšolskih otrok, ali obstajajo razlike v gibalni kompetentnosti in ustvarjalnosti med dečki in deklicami ter kakšno vlogo imajo lokomotorne in manipulativne spretnosti pri kompetentnosti in ustvarjalnosti. V raziskavi smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Podatke smo zbrali na kvantitativen način, s pomočjo opazovanja in z ocenjevalnimi lestvicami. S pomočjo Testa motorične kreativnosti (Motor creativity test) (Bertsch, 1983), ki vsebuje elemente fleksibilnosti, fluentnosti in originalnosti, smo ocenjevali gibalno ustvarjalnost otrok. S pomočjo Testa motoričnega razvoja (Test of Gross Motor Development-TGMD-2) (Ulrich, 2000) smo ocenjevali gibalno kompetentnost otrok. V vzorec je bilo vključenih 39 otrok, starih šest let, iz vrtca Studenci Maribor – enota Limbuš in vrtca Ruše. Ocenjevali smo v prostorih vrtcev in v telovadnici. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da ni povezanosti med gibalno ustvarjalnostjo in gibalno kompetentnostjo. Prav tako med dečki in deklicami ni razlik v gibalni ustvarjalnosti, prav tako tudi ne v gibalni kompetentnosti. Tudi v ustvarjalnosti med manipulativnimi in lokomotornimi spretnostmi med spoloma ni razlik. Vendar pa so bili otroci kompetentnejši v lokomotornih kot manipulativnih spretnostih.
Ključne besede: predšolski otroci, gibalna znanja, gibalni razvoj, lokomotorne spretnosti, manipulativne spretnosti
Objavljeno: 10.08.2020; Ogledov: 269; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici