Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Naloga temelji na vprašanjih pogodbene cene in njenih naknadnih sprememb, do katerih prihaja tekom trajanja gradbenih projektov. Gre za problematiko, ki je pri gradbeni pogodbi vselej aktualna, še posebej očitna pa je v zadnjih letih (kar je posledica izbruha Covida – 19 in začetka vojne med Rusijo in Ukrajino), ko so bile spremembe še posebej poudarjene. Pri obravnavi navedenega se srečujemo z več pravnimi viri, ki imajo tako kogentno kot avtonomno naravo. Za nalogo je najpomembnejša Rdeča knjiga FIDIC, ki spada med avtonomne vire. Gre za vir, ki ga pripravlja Mednarodno združenje svetovalnih inženirjev (FIDIC) in uživa veliko mednarodno veljavo med izvajalci, naročniki in inženirji. Do zdaj sta bili izdani dve različici Rdeče knjige, naloga pa se koncentrira na novejšo, ki je bila izdana leta 2017. Zaradi avtonomne narave vira je njegova uporaba odvisna od volje strank, kljub temu pa morajo biti določbe skladne z nacionalnimi normami, ki so kogentne. Slednje je razlog, da je pomemben del naloge tudi nacionalna zakonodaja, v sklopu katere je najpomembnejši Obligacijski zakonik, ki veliko veljavo daje tudi Posebnim gradbenim uzancam. V nalogi je poudarjeno, da se omenjene ureditve med seboj razlikujejo, kar je glede na mednarodno naravo Rdeče knjige povsem razumljivo, vendarle pa lahko takšno stanje na nacionalnem nivoju povzroča težave oziroma zmedo. Dober primer takšne situacije je imenovanje tako imenovanega “nadzornika”, kar je izrecna zahteva slovenske gradbene zakonodaje, obravnavan vir tega pojma ne pozna, predvideva pa pomembno vlogo “inženirja”. Težava nastane, ker se njune naloge pogosto prepletajo, kar nakazuje tudi dejstvo, da ena oseba pogosto opravlja obe funkciji. Opravka imamo torej z dvema povsem ločenima samostojnima sistemoma normiranja, prekrivajoči si področji, ki pa hierarhično nista enakovredna. Problematika je poudarjena tudi pri obravnavi ene od pomembnejših določb, ki se jo tekom naloge problematizira, gre za 656. člen OZ. Ta ureja situacijo, ko stranki v pogodbo vključita določilo o nespremenljivosti cene. Situacija je v povezavi z Rdečo knjigo zanimiva, ker slednja takšnega določila ne pozna. To pa vpliva na določbe o spremembi cene, ki jih stranke v obliki splošnih pogodbenih pogojev, v pogodbo vključijo Če k omenjenim vprašanjem dodamo še področje načina, ki se uporablja za izračun spremembe, ki ga zakon ne ureja ampak ga prepušča poslovni praksi, lahko vidimo zanimiv preplet pravnih virov, ki v praksi urejajo predvsem večje gradbene projekte.
Ključne besede: gradbena pogodba, Rdeča knjiga FIDIC, sprememba cen pri gradbeni pogodbi, Obligacijski zakonik, določitev cene, cena na enoto mere, sprememba cen elementov, priznavanje podražitev, inženir, nadzornik, posebne gradbene uzance
Objavljeno v DKUM: 03.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (2,76 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko nakupa nepremičnine z vidika pravnih in dejanskih tveganj ter pomena izdelave premišljenega finančnega načrta. V ospredju raziskave so pasti, ki se pojavljajo zaradi nepoučenosti kupcev, kot so nepravilnosti v zemljiškoknjižnem stanju, skrite napake, neskladnost z gradbenimi dovoljenji in neustrezen finančni pristop. Analiza je pokazala, da so temeljita preverba pravnega stanja, strokovni pregled dejanskega stanja nepremičnine in uresničljiv finančni načrt ključni dejavniki za varen in uspešen nakup. Rezultati raziskave potrjujejo, da nakup pravno neurejene nepremičnine pogosto vodi v zaplete, da pomanjkljivo preverjeno dejansko stanje povzroča dodatne stroške ter da premišljeno pripravljen finančni načrt omogoča učinkovitejše upravljanje stroškov in prispeva k dolgoročni finančni stabilnosti kupca. Na podlagi ugotovitev so oblikovana konkretna priporočila za kupce, ki vključujejo preverbo pravnega in dejanskega stanja nepremičnine, izdelavo finančnega načrta ter dejavno vlogo pri pogajanjih. Magistrsko delo opozarja na pomembnost informiranosti in previdnosti pri sprejemanju ene najpomembnejših življenjskih odločitev – nakupa nepremičnine.
Ključne besede: nakup nepremičnine, pravno stanje, dejansko stanje, finančni načrt, tveganja, zemljiška knjiga.
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,34 MB)

Opis: Magistrska naloga z naslovom »Ureditev etažne lastnine po noveli SPZ-B ter primerjava z italijansko ureditvijo« je namenjena predvsem lažjemu razumevanju razvoja instituta etažne lastnine na našem ozemlju, ter spremembam, ki so se čez leta uveljavile. Obenem magistrska naloga podrobno opredeljuje italijansko ureditev etažne lastnine in primerjavo le te z aktualno ureditvijo etažne lastnine v Republiki Sloveniji. Etažna lastnina je posebna vrsta lastninske pravice na delu stavbe. Sam pojem se je na našem ozemlju začel razvijati nekje v 50-tih letih prejšnjega stoletja. Proces uveljavitve je bil v veliki meri podvržen postopku nacionalizacije. Zaradi takšnih okoliščin so nastale posledice, ki se odražajo še danes. Etažna lastnina je sama po sebi vrsta lastninske pravice, ki je urejena v Stvarnopravnem zakoniku. Gre za lastništvo ene stavbe s strani različnih oseb, pri čemer je bistvena funkcionalna celota prostorov. K etažni lastnini vedno spada tudi solastnina na skupnih delih in napravah. Z novelo SPZ-B, ki je bila sprejeta leta 2020, se je v naš pravni sistem uvedel nov institut povezanih nepremičnin. SPZ-B je namenil novemu institutu celotno poglavje, v katerem opredeljuje pravila za nastanek povezanih nepremičnin, upravljanje povezanih nepremičnin ter prenehanje povezanih nepremičnin. Povezane nepremičnine lahko uvrstimo v poglavje pojavnosti lastninske pravice več oseb. Gre torej za upoštevanje potreb pri urejanju medsebojnih razmerij med lastniki nepremičnin, povezanih z načinom gradnje in urejanjem prostora. To so nepremičnine povezane z načinom gradnje in urejanjem prostora. Gre za nepremičnine, namenjene za skupno rabo več drugih nepremičnin oziroma funkcionalno povezavo dveh nepremičnin. Profesor Juhart je pri novem institutu izpostavil nekaj problemov, ki so neprimernost solastnine oziroma skupne lastnine kot osnovnega pravnega režima. Ločen pravni režim lahko pripelje do cepitve lastninske pravice ter do neučinkovitosti upravljanja. Zanimivo je, kako različno je lahko urejen enak pravni institut v dveh državah, ki ležita na enakem kontinentu, vendar sta imeli različen postopek razvoja. Italija ima v svojem civilnem zakoniku (Codice Civile) napredne določbe s področja etažne lastnine, ki jih je leta 2012, natančneje 12. novembra potrdil odbor za pravosodje (Commissione giustizia) Republiškega senata z novim besedilom zakona o stanovanjskih nepremičninah. Novo besedilo je v pravni red na novo vključilo dokaj inovativne ideje kasacijskega sodišča s področja večstanovanjskih stavb ter dodal nekatera popolnoma nova določila, katera so bila do te točke še nepoznana. Primerjava med ureditvijo v državi Italiji ter Sloveniji jasno prikaže pomanjkljivosti v našem pravnem sistemu, predvsem to, da nismo ažurni v prilagajanju pravne ureditve glede na hiter tehnološki napredek ter hiter napredek na področju gradnje.
Ključne besede: etažna lastnina, etažni lastniki, zemljiška knjiga, SPZ-B, povezane nepremičnine, Italija, Codice Civile.
Objavljeno v DKUM: 04.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,05 MB)

Opis: Samostojna pravica je pravica, ki obstaja oziroma nastane, se prenaša, v kolikor je prenosljiva, in preneha neodvisno od nastanka, obstoja, prenosa ali prenehanja druge pravice. Samostojnost pravice je tipična značilnost pravice in glede na splošno pravilo je vsaka pravica samostojna. Nesamostojnost (akcesornost) pravice je izjema od splošnega pravila o samostojnosti pravice, zato mora biti ta značilnost pravice jasno opredeljena. Naša pravna ureditev, kljub predlogu pravnih strokovnjakov za dopolnitev 37. člena SPZ z novelo SPZ-B, zaenkrat ne vsebuje splošnega pravila, v katerem bi bile značilnosti nesamostojne (vključene) lastninske pravice posebej opredeljene. So pa bile z navedeno novelo spremenjene in dopolnjene določbe, ki se nanašajo na etažno lastnino, prav tako je bil uveden institut povezanih nepremičnin. V zvezi z etažno lastnino je bila dopolnjena ureditev njenega nastanka, pri čemer lahko izpostavimo predvsem dodatna pravila glede prehoda izvedenih stvarnih pravic z nepremičnine na posamezne dele v etažni lastnini v poslu ustanovitve etažne lastnine. Hipoteka, ki bremeni celotno nepremičnino, ki se razdeli na etažno lastnino, namreč preide na vse posamezne dele v etažni lastnini. Vsekakor pa se lahko določi tudi drugačen (omejen) prenos hipoteke na posamezne dele zgradbe v etažni lastnini, s tem da takšen omejen prenos hipoteke samo na nekatere posamezne dele zgradbe v etažni lastnini posega v položaj hipotekarnega upnika, zato je bistven pogoj za veljavnost takšnega omejenega prenosa njegovo soglasje. Po drugi strani pa se hipoteka, ki bremeni solastniški delež zemljiške parcele, ki je pravni temelj oblikovanja etažne lastnine, prenese samo na tiste posamezne dele, ki glede na delitev solastnine pripadajo solastniku s hipoteko obremenjenega solastniškega deleža. Glede pravne ureditve povezanih nepremičnin je treba poudariti, da je bila deležna številnih negativnih kritik. Po mnenju nekaterih teoretikov najbolj izstopa precej nenavaden četrti odstavek 127.b člena SPZ, ki omejuje nastanek povezanih nepremičnin, če na glavni ali pomožni nepremičnini obstaja zakonita predkupna ali odkupna pravica oziroma prepoved obremenitve ali odtujitve različnih upravičencev. Navedeno določilo daje obligacijskim pravicam neupravičeno velik pomen, ovira oblikovanje povezanih nepremičnin v praksi, prav tako pa ni jasna povezava s predkupno pravico, saj oblikovanje povezanih nepremičnin ne predstavlja prodaje nepremičnin. Za razliko od etažne lastnine, na področju povezanih nepremičnin, zaenkrat ni (objavljene) sodne prakse, prav tako gre za primerjalnopravno posebnost, tako da jih ni mogoče primerjati z tujimi ureditvami.
Ključne besede: samostojna lastninska pravica, vključena lastninska pravica, etažna lastnina, posamezni del stavbe, skupni del stavbe, povezane nepremičnine, glavna nepremičnina, pomožna nepremičnina, SPZ-B, zemljiška knjiga
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 738; Prenosov: 245
Celotno besedilo (1,28 MB)

Opis: V diplomskem delu sta predstavljena razvoj knjižnega medija in definicija, kaj vse danes uvrščamo med knjige. Izpostavljen je pomen pripovedništva in zgodbe, ki močno vplivata na oblikovanje in razvoj posameznika. Predstavljene so prednosti branja kot aktivnosti za učenje, zabavo in zbliževanja kultur. Opravljena je analiza bralnih navad v Sloveniji, prav tako tudi analiza vpliva literature v angleškem jeziku na domače bralce. Skoraj polovica mladih se raje odloči za branje knjig v angleškem kot pa slovenskem jeziku. Kot najbolj pogoste razloge za to navajajo, da jim je branje v angleščini lažje ter da jim pomaga pri učenju jezika. Opravljena je tudi manjša analiza globalizacije na domačem knjižnem trgu. Knjigarne prodajajo vse večji nabor knjig v angleščini, ki s svojo dostopnostjo in nizkimi cenami počasi izpodrinjajo knjige v slovenščini.
Ključne besede: knjiga, branje, angleški jezik, pripovedništvo, globalizacija knjižnega trga
Objavljeno v DKUM: 13.10.2023; Ogledov: 524; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,51 MB)