Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo preučuje spremembe v pedagoških pristopih, ki so nastale kot posledica prehoda na izobraževanje na daljavo med pandemijo. To je predstavljalo izziv tako za učitelje kot učence, saj je uvedba izobraževanja na daljavo zahtevala prilagoditve na pedagoškem in organizacijskem nivoju. Učitelji so se soočali s spremembami v socialnem vedenju učencev. Zaradi zaprtja vzgojno-izobraževalnih ustanov so bile te veščine pri učencih okrnjene, kar je zahtevalo prilagojene pedagoške pristope. Namen raziskave je bil preučiti izobraževanje na daljavo med pandemijo, s poudarkom na mnenju učiteljev o spremembah socialnega vedenja učencev. Zanimalo nas je, katere socialne veščine so učitelji najpogosteje razvijali in koliko časa so temu posvetili. V raziskavi je sodelovalo 957 slovenskih osnovnošolskih učiteljev. Raziskava je pokazala, da je večina učiteljev opazila spremembe v socialnem vedenju otrok, predvsem v tem, da učenci manj upoštevajo pravila odraslih in se slabše odzivajo na konflikte. Učitelji so največ časa posvetili razvoju socialnih veščin sodelovanja, odgovornosti, empatije in samokontrole. Najpogosteje so uporabljali individualno svetovanje, sledile so sodelovalno učenje in socialne igre, medtem ko so redkeje uporabljali igre vlog. Večina učiteljev je opazila napredek zaradi krepitve socialnih veščin učencev. Prav tako se je večina učiteljev za razvijanje socialnih veščin počutila kompetentna, a bi se vendar udeležili dodatnih izobraževanj na to temo.
Ključne besede: pandemija, izobraževanje na daljavo, socializacija, socialne veščine
Objavljeno v DKUM: 07.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,48 MB)

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali in raziskovali motivacijo za izobraževanje zaposlenih v podjetju X, ki je eden največjih trgovcev z urami in modnim nakitom v regiji. Ker podjetje X deluje v panogi, kjer se povpraševanje in ponudba dnevno spreminjata ter je obenem konkurenca zelo močna, je treba zaposlene ustrezno izobraževati za doseganje boljših poslovnih rezultatov. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kaj najbolj motivira ali ovira zaposlene pri izobraževanju ter na katerih področjih in kdaj bi si želeli izobraževanja. Za željo po dodatnem izobraževanju sta pri posamezniku ključna spodbudna motivacija in jasen razlog za udeležbo. Diplomsko delo zajema teoretično opredelitev motivacije, izobraževanja in obstoječih motivacijskih teorij. V nadaljevanju sledijo predstavitev podjetja X ter izvedba raziskave in diskusija rezultatov. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo in metodo kompilacije, medtem ko smo v empiričnem delu s pomočjo anketnega vprašalnika proučevali stanje v podjetju X. Pridobljene rezultate smo nato prikazali v tabelah in grafih z uporabo različnih statističnih metod. Ob koncu diplomskega dela smo odgovorili na raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da zaposlene za dodatno izobraževanje najbolj motivirata osebno zadovoljstvo in prispevek k lastnemu razvoju. Največjo oviro predstavlja preobremenjenost. Zaposleni bi si želeli pridobiti največ znanja na področju tujih jezikov in komunikacijskih veščin. Najraje bi se izobraževali v službenem času, v obliki praktičnih delavnic, predavanj in skupinskih izobraževanj. Podatki bodo podjetju X v pomoč pri odločitvi, na katera izobraževanja naj se osredotoči in kdaj naj jih začne izvajati. Prav tako bomo pridobili informacije o tem, katera področja in oblike zaposleni najbolj potrebujejo.
Ključne besede: motivacija, izobraževanje, izobraževanje zaposlenih, motivacijski dejavniki, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 24.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,44 MB)

Opis: Trajnostno upravljanje in vodenje organizacij postaja vedno bolj pomembno za dolgoročno uspešnost organizacij, pri tem pa imajo pomembno vlogo lastniki kot upravljalci in oblikovalci politike podjetja. Magistrsko delo obravnava vlogo lastnikov organizacij kot ambasadorjev trajnostnosti in preučuje sinergije med formalnim visokošolskim izobraževanjem, mikrodokazili, razvojem gospodarstva in podjetji za povečanje trajnostnosti. Predstavljeni so ključni koncepti trajnostnosti, integralnega managementa in vpliva lastnikov kot upravljalcev na organizacijo in njene trajnostne usmeritve. Predstavljeni so zakonodajni okviri, standardi, protokoli in druge komponente poročanja organizaciji o trajnostnosti ter povezava tega s pomenom izobraževanja o trajnostnosti za organizacije. V empiričnem delu sta izvedeni dve študiji primera, prva se nanaša na analizo izbranih izobraževanj o trajnostnosti v poslovanju v Sloveniji, druga pa na preučitev izbranih tujih visokošolskih študijskih programov s področja trajnostnosti. Na podlagi ugotovitev je oblikovan predlog modela kurikuluma za trajnostno izobraževanje lastnikov organizacij z uporabo mikrodokazil v visokem šolstvu. Raziskava je pokazala, da je izobraževanje na področju trajnostnosti v poslovanju pomembno, vendar v Sloveniji še ni sistematično urejeno. Zato se mikrodokazila izkazujejo kot potencialno učinkovito orodje za povezovanje akademskega sveta in gospodarstva, kar bi lahko omogočalo boljši prenos znanja ter večjo izobraženost o trajnostnosti v poslovanju.
Ključne besede: lastniki podjetja, trajnostnost, integralni management, politika organizacije, visokošolsko izobraževanje, mikrodokazila
Objavljeno v DKUM: 09.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 64
Celotno besedilo (2,05 MB)

Opis: Komunikacijska kompetenca vključuje verbalno in neverbalno izražanje, aktivno poslušanje ter prilagajanje komunikacije glede na situacijo in sogovornika. Pri učiteljih razrednega pouka je to temeljna profesionalna veščina, ki vpliva na kakovost poučevanja in sodelovanja z različnimi deležniki. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako učitelji ocenjujejo pomen verbalne in neverbalne komunikacije, svojo kompetentnost pri delu z učenci, starši in strokovnimi sodelavci ter pomen stalnega strokovnega izpopolnjevanja na tem področju. V raziskavi je sodelovalo 221 učiteljev razrednega pouka iz Slovenije. Rezultati deskriptivne ravni kažejo, da učitelji visoko vrednotijo pomen verbalne in neverbalne komunikacije, pri čemer je nekoliko bolj poudarjena verbalna. Med verbalnimi komponentami izstopa govorna modulacija, med neverbalnimi pa drža telesa in govorica oči. Učitelji se pri delu z učenci večinoma ocenjujejo kot komunikacijsko kompetentni, in sicer tako pri ustni kot pisni komunikaciji, pri čemer najvišje ocenjujejo svojo komunikacijsko kompetentnost pri individualnih učnih oblikah dela. Pri delu s starši je komunikacijska kompetenca preko elektronskih sporočil in govorilnih ur ocenjena najvišje, nekoliko nižje pa pri roditeljskih sestankih in družabnih dogodkih. Pri delu s strokovnimi delavci učitelji najvišje ocenjujejo svojo komunikacijsko kompetentnost z učitelji in šolsko svetovalno službo, nekoliko nižje pa z ravnateljem. Raziskava potrjuje tudi, da učitelji pripisujejo velik pomen stalnemu razvijanju komunikacijske kompetence. Izsledki raziskave poudarjajo pomembnost kontinuiranega strokovnega izpopolnjevanja učiteljev na področju komunikacije, saj prispeva k izboljšanju njihove kompetentnosti in kakovosti dela z učenci, starši ter strokovnimi sodelavci.
Ključne besede: komunikacija, komunikacijska kompetenca, učitelji, izobraževanje, strokovni naziv
Objavljeno v DKUM: 14.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,74 MB)

Opis: V magistrskem delu smo raziskali pomen upevalnih vaj na razredni stopnji osnovne šole. Hitri razvoj tehnologije in spremembe izobraževalnega okolja, ki jih je povzročila pandemija Covid-19, so ustvarili potrebo po inovativnih pristopih, ki bi omogočali učinkovito učenje na daljavo. V tem kontekstu so se razmahnili poučni videoposnetki. Njihova uporabna vrednost ostaja tudi po normalizaciji razmer. Glavni cilj magistrskega dela je bil izdelati serijo videoposnetkov upevalnih vaj. Videoposnetki so bili zasnovani kot podpora učenju upevalnih vaj na daljavo in v razredu, obsegajo pa tri kategorije: vaje za ogrevanje telesa, dihalne vaje in melodične vaje. Kritična analiza učinkovitosti in uporabnosti izdelanih videoposnetkov je bila izvedena s strani zunanje strokovnjakinje s področja glasbene vzgoje. Recenzija je pokazala, da so videoposnetki dobro zasnovani in uporabni za delo v razredu. Teoretično ozadje, vključeno v posamezne videoposnetke, pa je zaradi svoje kompleksnosti namenjeno predvsem učiteljem. Učence v videoposnetkih pritegnejo predvsem raznolike animacije, s katerimi so prikazani različni ritmični in melodični vzorci.
Ključne besede: osnovnošolsko izobraževanje, razredni pouk, poučevanje na daljavo, upevalne vaje, izobraževalni videoposnetki
Objavljeno v DKUM: 05.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,54 MB)