| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 46
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Možnosti solastništva zaposlenih in primer družbe DEWESoft : magistrsko delo
Jan Peklar, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava temo možnosti solastništva delavcev v Sloveniji. Naloga in izbor teme je posledica seznanitve z modelom solastništva zaposlenih v družbi DEWESoft, kot ga poimenuje družba ter njena soustanovitelja. Pravno dosledno gre za možnost vključitve delavcev v osnovni kapital družbe, v kateri so zaposleni. Tako je namen naloge, da skozi posamezna poglavja, ki bi sicer vsako zase lahko predstavljalo homogeno osnovo za nadaljnjo obravnavo, poišče skupne točke, pomembne za solastništvo delavcev, in jih predstavi. Magistrska naloga prikaže možnosti vključitve delavcev v solastništvo pri delniški družbi in družbi z omejeno odgovornostjo, vse od osnovnih institutov pa do zahtevnejših pravnih vidikov, ki se dotikajo solastništva, ter opiše prednosti in omejitve, ki so posledica izbrane pravnoorganizacijske oblike družbe. Naloga nato pojasni pojem solastništva delavcev, ki zajema aspekte delavske participacije, soudeležbe delavcev v družbah in ekonomske demokracije, ter osvetli, zakaj je vključitev delavcev v lastništvo družb sploh smiselna. Osrednji del naloge se osredotoči na predstavitev treh možnih modelov vključitve delavcev v solastništvo družbe. Prikazana je ureditev delniških opcij, udeležba delavcev po Zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku in model solastništva Employee Stock Ownership Plan. Prva dva načina vključitve delavcev v lastniški kapital družb sta v Sloveniji že dobro poznana, zato naloga izpostavi večino pomembnih vidikov vsakega ter pri tem povzame dobre in slabe lastnosti dosedanje ureditve. Pri modelu ESOP, ki v Sloveniji še ni pravno urejen, pa naloga predstavi možnosti za njegovo pravno ureditev in njegovo uporabo v trenutno veljavni zakonodajni ureditvi, ter se hkrati opredeli do boljših in slabših lastnosti tega načina soudeležbe delavcev. V zadnjem delu naloga predstavi unikaten model solastništva delavcev v družbi DEWESoft. Opisan je družbin model vključevanja delavcev, od osnovne filozofije družbe pa do dejanskih določb njihovih internih aktov in izvedbe njihovega načina solastništva delavcev. Predstavljene so tudi prednosti in pomanjkljivosti, s katerimi se družba spopada ob uresničevanju takšnega modela vključevanja delavcev v osnovni kapital družbe.
Ključne besede: delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, ekonomska demokracija, participacija delavcev, lastništvo delavcev, modeli solastništva, delavsko delničarstvo, delniške opcije, ESOP
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 367; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (4,58 MB)

2.
Pravni standardi medijske svobode v eu pred in po aktu o svobodi medijev : magistrsko delo
Iza Beširević, 2023, magistrsko delo

Opis: Medijska svoboda je ključna za demokratično družbo, pravno državo in za izvrševanje ostalih temeljnih pravic. Mediji imajo vlogo “javnega čuvaja”, saj nadzirajo oblast in so prav zato pogosto deležni različnih posegov ter (poskusov) omejevanja njihovega svobodnega delovanja z namenom omajati njihovo neodvisno poročanje o zadevah javnega interesa. Prav tako so deležni poskusov pritegnitve naklonjenosti z dodeljevanjem državnih sredstev. Prav tako lahko na njihovo svobodo vplivajo drugi viri moči, predvsem gospodarski. Hkrati je na njihovo finančno vzdržnost močno vplival prihod zelo velikih spletnih platform, ki so nase preusmerile velik del oglaševalskih sredstev (kar je pa ključen finančni vir za medijske sektor). Finančna nevzdržnost pa povzroča dodatno ranljivost medijev pred državnimi in tržnimi vplivi. Posebej gre izpostaviti neupravičeno vplivanje in pritisk na javne medije s prekomernim ali nezadostnim financiranjem ali pristranskim imenovanjem uprave javnih medijev. Vse navedeno in pomanjkljiv zakonodajni okvir, ki ne zagotavlja zadostnih pravnih standardov medijske svobode, kaže na nujo po zaščiti svobode medijev. Že od devetdesetih let prejšnjega stoletja se je zvrstilo mnogo pozivov k okrepitvi medijske svobode v EU. Številni izzivi medijskega sektorja in posegi v demokracijo ter pravno državo v nekaterih državah članicah v zadnjih letih so v letu 2020 končno prebudili pogum Komisije, da si je zadala za cilj zaščiti medijsko svobodo s konkretnejšimi zakonodajnimi pobudami. Najpomembnejši korak predstavlja sprejetje predloga Akta o svobodi medijev, ki uvaja vrsto varovalk za integracijo notranjega medijskega trga in krepitev svobode ter pluralnosti medijev. Konkretneje, Akt o svobodi medijev prinaša sveženj zaščitnih pravil, ki se dotikajo uredniške neodvisnosti, zaščite novinarskih virov in komunikacij, javnih medijev, koncentracij na medijskem trgu in transparentnosti lastništva medijev, dodeljevanja državnih oglaševalskih sredstev, odnosa med mediji in zelo velikimi spletnimi platformami in pravic prejemnikov medijskih storitev. Hkrati se z Aktom o svobodi medijev ustanovi Evropski odbor za medijske storitve, ki bo nadomesti skupino ERGA. Glede na to, da ima EU na področju kulture (kamor se uvršča tudi medije) zgolj podporne pristojnosti in upoštevajoč dolgo tradicijo upiranja držav članic regulaciji medijskega področja na ravni EU, je Komisija morala postopati previdno in kot pravno podlago izbrati člen 114 PDEU (t.i. klavzula o notranjem trgu). Zato zaščita svobode in pluralnosti medijev v Aktu o svobodi medijev ni neposredna, temveč je “v preobleki notranjega trga”. Akt o svobodi medijev zato tudi pogosto uvaja “mehke” ukrepe, spodbuja samoregulacijo, vpeljuje široke in nepojasnjene pojme in mestoma spominja na določbe direktive. Vse navedeno postavlja pod vprašaj učinkovitost ukrepov Akta o svobodi medijev za zadostno zaščito svobode in pluralnosti medijev. Po analizi določb Akta o svobodi medijev in primerjavi le-teh z dosedanjimi pravnimi standardi medijske svobode je mogoče ugotoviti, da Akt o svobodi medijev predstavlja pomemben korak naprej za krepitev pravnih standardov medijske svobode, vendar slednji niso zadostni za temeljito zaščito medijske svobode, zlasti v državah članicah, ki jim je najmanj v interesu zaščititi svobodo medijev. Akt o svobodi medijev bi potreboval še veliko dopolnitev, da bi uspel zadovoljivo zaščiti medijsko svobodo v EU. Vendar je glede na trenutno delitev pristojnosti med EU in državami članicami vprašljivo, kako daleč lahko EU (še sploh) poseže.
Ključne besede: uredniška neodvisnost, mediji, transparentnost lastništva medijev, Evropski odbor za medijske storitve, koncentracija na medijskem trgu, državno oglaševanje, demokracija, pluralnost medijev, zaščita novinarskih virov, zelo velike spletne platforme
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 325; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1017,09 KB)

3.
Zakaj ekonomska demokracija ni bolj razširjena? Pregled njenih potencialov in težav : pregled njenih potencialov in težav
Helena Hrženjak, 2022, magistrsko delo

Opis: Ekonomska demokracija se pogosto omenja kot rešitev za težave s kapitalizmom, saj naj bi združevala prednosti kapitalizma s prednostmi socializma, deluje pa lahko znotraj kapitalistične ekonomske ureditve. Kljub napovedim ekonomska demokracija še vedno ni prevladujoč način vodenja podjetij. Iz tega sledijo vprašanja, zakaj je to tako, kakšni so njeni potenciali in ali ima tudi kakšne težave. Ugotavljamo, da ne moremo trditi, da je ekonomska demokracija neuspešna; ovržemo tudi mnenja, da je ekonomska demokracija nekompatibilna z individualističnimi družbami. Raziskave potrjujejo možnost, da trenutni konvencionalni lastniki ne želijo delavskega lastništva in upravljanja. Kljub temu pa ima glavno vlogo pri nerazširjenosti država, katere politike so prilagojene konvencionalnim kapitalističnim podjetjem. Potenciali ekonomske demokracije na področjih okoljevarstva, delavskih pravic v Združenih državah Amerike in v postsocialističnih državah kažejo na veliko odvisnost od vizije podjetja ter družbenega razumevanja ekonomske demokracije. Pomembno vlogo države, konvencionalnih lastnikov in razumevanja ekonomske demokracije potrjuje tudi študija primera podjetja ITAS Prvomajska d. d. V praksi se pri uspešnem poslovanju kaže še pomembna vloga direktorja in nadzora s strani delavcev. Opažamo tudi težave z ekonomsko demokracijo, ki izhajajo iz neracionalnosti in neinformiranosti delavcev, kar ima lahko negativne posledice na poslovanje podjetja. Prav tako je potrebno upoštevati možnost, da nekaterim posameznikom bolj ustreza delo v konvencionalnih kapitalističnih podjetjih.
Ključne besede: ekonomska demokracija, zadruge, delavsko delničarstvo, delavska participacija, kapitalizem
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 426; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (892,52 KB)

4.
Prehod iz zaprte fevdalne v odprto imperialno družbo na Japonskem : magistrsko delo
Luka Kovač, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preverjali, kako je na Japonskem potekalo odpiranje države na zahod in prehajanje iz starega fevdalnega sistema v imperialni in demokratični sistem. Japonska družba je bila dolgo v primežu šogunata Tokugava (Tokugawa). To obdobje je bilo sicer stabilno, vendar se je vse bolj začelo kazati nezadovoljstvo v prvi vrsti nezadovoljnih kmetov, saj razvoja kmetijstva v dotičnem obdobju praktično ni bilo. Posebno pozornost smo namenili cesarju Meidžiju in njegovem spreminjanju politične, družbene in gospodarske zgradbe države. V tem obdobju je bila omenjena tranzicija v državi najvidnejša. V magistrskem delu smo se ukvarjali predvsem z delovanjem omenjenega cesarja, saj menimo, da lahko s pomočjo obdobja njegovega delovanja najbolje ponazorimo glavne teme, in sicer spreminjanje politične sheme, gospodarstva in uprave ter postopno odpiranje države zunanjim vplivom. V času obdobja Meidži je bila Japonska vpeta tudi v dva spora, in sicer z Rusijo in (veliko hujši) z glavno azijsko tekmico, Kitajsko. Raziskovali smo tudi obdobje Tajšo (Taisho), ki je trajalo med leti 1912 in 1926. V obdobju Tajšo smo v ospredje postavili delovanje novonastalega parlamenta in različnih predsednikov vlad. Zaradi močno bližajočega se časa prve svetovne vojne smo obravnavali tudi Japonsko v času vojne in njen vpliv med zavezniškimi državami. Nazadnje smo spregovorili še o nekaterih specifičnih temah, kot so položaj žensk v povojni Japonski, tradicionalna japonska vera in nastop mladega regenta Hirohita, ki bo odigral izredno pomembno vlogo v sledečem zgodovinskem obdobju, še posebej v času druge svetovne vojne.
Ključne besede: Tokugava šogunat, fevdalizem, cesar Meidži, imperializem, cesar Tajšo, demokracija, prva svetovna vojna, cesar Hirohito
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 531; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

5.
Represija in človekove pravice v povojnem obdobju in kriznih razmerah zaradi epidemije v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Klemen Lendaro, 2020, diplomsko delo

Opis: Posledica vojne je velikokrat menjava oblasti. Nič drugače ni bilo v povojnem obdobju druge svetovne vojne na Slovenskem. Jugoslavija se je le po dobrem desetletju morala posloviti od monarhije. Na oblast je prišla Komunistična partija Jugoslavije, katere cilj je bil imeti odločilno vlogo v vseh aspektih tako javnega, kot zasebnega življenja. Ker je sprva bila malo številčna, je svojo oblast krepila z izvajanjem nasilja nad posameznikom in skupinami, ki bi lahko v prihodnosti ogrozile njen obstoj. Zaradi ustanavljanja delovnih in koncentracijskih taborišč, izvajanja izvensodnih pobojev in obsežnega kršenja človekovih pravic jo upravičeno štejemo za enega od totalitarnih sistemov. V diplomskem delu je prikazano, v kakšnem obsegu je oblast po vojni izvajala represivne ukrepe nad svojim prebivalstvom. V ospredju je poudarek predvsem na desetletnem obdobju po koncu druge svetovne vojne, saj je represija ravno v tem obdobju bila največja. Zaradi aktualnih razmer, ki jih je povzročila pandemija COVID-a 19 v tem letu, je prikazana primerjava z represijo državnih organov z namenom zajezitve širjenja virusa. Kljub temu da represija v povezavi s koronavirusom ni tako obsežna, je vseeno prišlo do omejitve določenih človekovih pravic. Veliko bolj kot njihov obseg, pa sta vprašljivi njihova sorazmernost in legitimnost. Vir pridobljenih informacij so knjige o povojnem obdobju Jugoslavije. Večina knjig je iz časa po osamosvojitvi, saj prejšnji sistem ni dovoljeval kritike oblasti. Zaradi aktualnosti pandemije COVID-a 19 o njem še ni knjižnega gradiva, zato so bili članki na internetu glavno vodilo pri pisanju diplomskega dela.
Ključne besede: diplomske naloge, demokracija, totalitarizem, partija, oblast, represija
Objavljeno v DKUM: 09.09.2020; Ogledov: 1351; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (437,25 KB)

6.
Analiza ozaveščenosti o nevtralnosti omrežij v Sloveniji
Andrej Bernard Marinček, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Tema diplomske naloge obravnava koncept svobode interneta. Svoboda interneta pomeni, da se mora ves promet, ki poteka po internetu, obravnavati enako. V diplomski nalogi s pomočjo rezultatov izvedene ankete opredelimo kakšno je stanje razumevanja koncepta svobode interneta v Sloveniji. Svoboda interneta je sicer pomembna za razvoj gospodarstva, družbe in demokratičnih mehanizmov. V okviru diplomske naloge sta bila pripravljena dva vprašalnika. Prvi vprašalnik je bil namenjen širši javnosti, drugi pa ljudem v poslovnem svetu in podjetnikom. Pridobljeni rezultati potrjujejo dejstvo, da večina ljudi ne ve, kaj je svoboda interneta. S pomočjo anket in intervjujev, smo pridobili različne in zanimive perspektive.
Ključne besede: svoboda interneta, internetni promet, anketa, gospodarstvo, demokracija
Objavljeno v DKUM: 17.09.2018; Ogledov: 885; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

7.
Novi mediji in družbeni aktivizem
Oliver Ruškovič, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljeni novi mediji kot tudi virtualni prostor – novi mediji so primerjani s tradicionalnimi kot tudi virtualni prostor z realnim. Opisane so spletne skupnosti in t. i. protrošnja, ki opisuje sodelovanje občinstva pri oblikovanju vsebin. Poudarek je predvsem na družbenem aktivizmu in na vsebinah, ki se zavzemajo za družbene spremembe. V zadnjem delu magistrskega dela je predstavljena študija primera, ki zadeva dogodke v Sloveniji, ki so nastali s pomočjo novih medijev in so prispevali k družbenim spremembam.
Ključne besede: novi mediji, demokracija, družbeni aktivizem, virtualni prostor, družbene spremembe
Objavljeno v DKUM: 04.09.2018; Ogledov: 1929; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

8.
Notranja nasprotovanja slovenski osamosvojitvi: med patriotizmom in jugonostalgijo
Jelko Meolic, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava notranje ovire formiranja samostojne in neodvisne slovenske države. 80. leta 20. stoletja so bila v evropskih komunističnih državah čas narodnokulturnega preboja, na katerega so takratne enopartijske oblasti reagirale z represijo različnih oblik. Posredna kritika polstoletnega kratenja osnovnih človekovih pravic in zatiranja nacionalne identitete je izbruhnila z izidom 57. številke Nove revije, ki velja za začetek slovenske pomladi. Slovensko pomlad v kali niso hoteli zatreti samo jugoslovanski zvezni organi, temveč tudi republiški. Niti prvimi niti drugim ni uspelo zaustaviti demokratizacije slovenske države in družbe. V želji po političen preživetju so se številni slovenski komunisti javno preobrazili v demokrate, nakar v poosamosvojitvenem času še vedno uživajo znaten ugled. Komunistična ideologija s slovensko osamosvojitvijo ni zamrla, ampak je bila zgolj ranjena. V zadnjih nekaj letih je bila deležna silovitega okrevanja, kar dokazuje njena vse pogostejša prisotnost v številnih strukturah javnega delovanja. Sodobna slovenska družba je zelo zmedena, konfliktna in razcepljena na dva dela – na tiste, ki žalujejo za peterokrako rdečo zvezdo, in na tiste, za katere je to simbol totalitarizma, bolečine, trpljenja in vsesplošnega pomanjkanja.
Ključne besede: Slovenija, osamosvojitev, Demos, politika, notranja nasprotovanja, jugonostalgija, demokracija, komunizem.
Objavljeno v DKUM: 23.08.2018; Ogledov: 1167; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

9.
10.
Tehnička ili ekološka diktatura
Momčilo Šarenac, 1991, izvirni znanstveni članek

Opis: Ekološke proturječnosti sastavni su dio društvenih, razvojnih, strukturalnih suprotnosti. Upravo čitav civilizacijski napredak bio je otkupljen za cijenu mijenjanja, iskorištavanja i nasilja nad integritetom prirodnih ekoloških sistema. Ekološka kriza očituje se u paleolitu kao kriza načina prehrane, u neolitu urbanizacijom kao stvaranjem jezgre buduće ekološke prijetnje. Industrijska revolucija nije riješila osnovne proturječnosti između prirode, kapitala i metoda iskorištavanja prirode, već ih je samo produbila. Čovječanstvo je izgleda dospjelo do te točke kada »glavni predmet« čovječanstva mora biti borba za opstanak. Za rješenje ekološke krize i sprečavanje ekološke katastrofe prioritetni problem i pitanje je određivanje novih političkih koordinata. Načelno su moguća dva tipa, nivoa i ponašanja: Demokratsko-oblikovani sistemi i Autoritarno-oktroirani sistemi. Da bi izbjegli tehničku i ekološku diktaturu, potrebno je promijeniti odnos ljudi spram globalnih opasnosti, posebno ekoloških. Više demokracije znači uvjet za ekološki preobražaj našeg društva, što nije moguće provesti bez aktivnog učešća svih u tom poslu. Ekološka nasprotja so sestavni del družbenih, razvojnih in strukturalnih nasprotij. Ves civilizacijski napredek se je zgodil na račun naravnih ekoloških sistemov. V paleolitiku se ekološka kriza kaže kot kriza prehranjevanja, v neolitiku kot urbanizacija. Industrijska revolucija ni rešila nasprotja med naravo, kapitalom in metodami izkoriščanja narave temveč jih je poglobila. Tako se je človeštvo znašlo v točki, ko je preživetje njegov glavni problem. Le nove politične smeri lahko rešijo človeštvo pred propadom: demokratsko oblikovani sistemi in avtoritativno oktroirani sistemi. Da bi se izognili tehnološki in ekološki diktaturi je potrebno spremeniti odnos ljudi do ekoloških nevarnosti. Več demokracije predstavlja pogoj za ekološko preobrazbo naše družbe, kar zahteva sodelovanje vseh udeleženih.
Ključne besede: družba, demokracija, ekologija
Objavljeno v DKUM: 12.10.2017; Ogledov: 1100; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (4,93 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 1.41 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici