| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1347
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv vodenja na učinkovitost timskega dela v bolnišnicah gorenjske regije
Sandra Arh, 2021, magistrsko delo

Opis: Za obstoj zdravstvenih organizacij je ključnega pomena, da zaposleni dosegajo zastavljene cilje. Ker v zdravstvenih organizacijah delo večinoma poteka v timih, je dobro sestavljen zdravstveni tim z uspešnim vodenjem ključnega pomena. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti vpliv vodenja na učinkovitost timskega dela v bolnišnicah gorenjske regije, ki so vključene v raziskavo, opravljeno med negovalnimi in babiškimi timi v SB Jesenice, BGP Kranj in PS Begunje. S pomočjo znanstvene in strokovne literature v slovenskem in angleškem jeziku smo v teoretičnem delu magistrskega dela predstavili timsko delo, vodenje, učinkovitost in dinamičnost timov v zdravstvenih organizacijah. Empirična raziskava temelji na kvantitativni metodi raziskovanja. Instrument naše raziskave je anonimen anketni vprašalnik, ki je bil oblikovan glede na hipoteze in raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili pred začetkom izdelave magistrskega dela. Anketa se je v treh zdravstvenih zavodih izvajala od 1. 6. 2020 do 15. 9. 2020. Statistična obdelava podatkov je bila opravljena v programu IBM SPSS Statistic 22. Uporabili smo opisno statistiko, Shapiro-Wilkov test, Levenov test, grafikon kvartilov, parametrični test, Tukeyevega post-hoc testa , hi-kvadrat test, t-test in analizo variance. Za statistično pomembne rezultate smo upoštevali stopnjo statistične pomembnosti na ravni 0,05 in manj. Anketiranci s svojimi odgovori dokazujejo, da so negovalni in babiški timi ne samo dinamični, ampak tudi učinkoviti. Vodje se zavedajo svoje odgovornosti, vendar niso ustrezno izobraženi na področju managementa. Od 21 anketiranih vodij sta le dva izobražena na področju managementa. Vodja ima pomembno vlogo v timu, saj izvaja svoje naloge ter hkrati vodi in usklajuje urnike, delovne naloge in komunikacijo znotraj tima. Vodenje vpliva na celotno klimo znotraj tima in na učinkovitost timskega dela.
Ključne besede: učinkovitost, timsko delo, vodenje
Objavljeno: 08.06.2021; Ogledov: 71; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

2.
Analiza zadovoljstva članov reanimacijskega tima z njihovim timskim delom, ter vodenjem med kardiopulmonalnim oživljanjem
Sandi Žumer, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Kardiopulmonalno oživljanje zahteva brezhibno sodelovanje med člani reanimacijskega tima in njihovim vodjo. Kakovost oživljanja je odvisna od učinkovitega usklajevanja tima, ki ga izboljša učinkovito vodenje. V magistrskem delu smo ugotavljali, kako so člani reanimacijskih timov zadovoljni s svojim timskim delom in vodenjem med kardiopulmonalnim oživljanjem po urgentnih centrih v Sloveniji. Metode: V magistrskem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela. Instrument raziskovanja je bil anketni vprašalnik, nanj je odgovorilo 188 anketiranih. Statistično obdelavo hipotez smo opravili s statističnim programom IBM SPSS, V25.0. Rezultati: Anketirani so izrazili veliko željo po dodatnem usposabljanju za vodenje kardiopulmonalnega oživljanja, kljub temu da so člani tima v večini zadovoljni z vodjo tima. Člani tima so pokazali veliko željo po »timskem pogovoru« po končani reanimaciji, po mnenju anketiranih se ti izvedejo v 50 % primerov oživljanj. Ugotovili smo, da glede na vrsto specializacije vodje tima obstajajo statistično pomembne razlike med člani v oceni zadovoljstva delovanja reanimacijskega tima (p
Ključne besede: Reanimacijski tim, bolnišnični srčni zastoj, kardiopulmonalno oživljanje, timsko delo, netehnične veščine.
Objavljeno: 24.05.2021; Ogledov: 71; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

3.
Analiza orodij za delo na daljavo in ocena pripravljenosti organizacij na spremembe pogojev dela
Kamelija Chavdarova, 2021, magistrsko delo

Opis: During the Covid-19 pandemic, many companies have been forced to do remote work overnight to increase social distancing. This means new challenges, both for organizations as a whole and for the individuals within the organization who need to handle governance-related aspects and functions. Both managers and employees now need to accept these new conditions, partly to handle the changes that new governance structures entail, but above all to ensure that the business can be conducted in a satisfactory and successful manner. The e-collaboration tools thus play a crucial role in how employees can carry out their work from home in a similar way as in office, without losing productivity. The purpose of this master’s thesis is to research if the scenario for remote working is included in the strategic plan and companies are prepared to work from home. A survey questionnaire was conducted on 61 respondents from various ICT organizations, were forced to switch to remote work during the pandemic, focusing on examining productivity and underlying factors and experience of workers who are remote working.
Ključne besede: delo na daljavo, e-sodelovanje, orodja, IT podjetja, upravljanje, motivacija, produktivnost, pandemija
Objavljeno: 24.05.2021; Ogledov: 34; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

4.
Vloga spremljevalca otroka v vrtcu
Eva Barle, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Vloga spremljevalca otroka v vrtcu je opredeliti vlogo spremljevalcev otrok v vrtcu in raziskati usposobljenost le-teh za izvajanje določenih nalog, s katerimi se srečujejo pri vsakodnevnem delu. V teoretičnem delu smo na začetku postavili zakonodajni okvir, ki opredeljuje spremljevalca otroka v slovenskem vzgojno-izobraževalnem prostoru, njegovo vlogo in naloge, s katerimi se srečuje v praksi, problematiko usposobljenosti in pričakovane osebnostne lastnosti spremljevalca otroka v vrtcu. Ker je za uspešno delo spremljevalca ključno sodelovanje, smo raziskali izzive in morebitne ovire pri sodelovanju s starši, vzgojiteljem in ostalimi strokovnimi delavci, ki so pomembno vključeni v delo z otrokom s posebnimi potrebami. Na koncu pa smo podrobneje predstavili tudi timsko delo, ki je kot tako vse bolj razširjeno v vzgoji in izobraževanju in predstavlja tudi ključ do uspešnega sodelovanja. Za namen empiričnega dela diplomske naloge smo pripravili dva anketna vprašalnika, enega namenjena spremljevalcem otroka v vrtcu, drugega pa za vzgojitelje, v katerih oddelke so vključeni otroci s posebnimi potrebami. Z omenjenima vprašalnikoma smo želeli raziskati, kako spremljevalci vidijo svojo vlogo v vrtcu in kakšna je njihova vloga skozi oči vzgojiteljev. V raziskavo je bilo vključenih 81 pedagoških delavcev (32 spremljevalcev ter 49 vzgojiteljev).
Ključne besede: spremljevalec otroka, vrtec, sodelovanje, timsko delo
Objavljeno: 17.05.2021; Ogledov: 133; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

5.
Vloga lokalne skupnosti in policije v lokalni skupnosti pri procesu preprečevanja in odvračanja od radikalizacije
Aida Ajdinović, 2021, diplomsko delo

Opis: Vprašanje zaznavanja in preprečevanja radikalizacije ter deradikalizacije je postalo v zadnjih dveh desetletjih ena od osrednjih tem varstvoslovja. Teroristični napadi v evropskih prestolnicah, nasilje nad manjšinami, in borci, ki se vračajo iz bojišč v tujini so le nekateri primeri radikalizacije v sodobni Evropi. V diplomski nalogi so obravnavani in pojasnjeni osnovni termini, povezani s temo, nato pa so predstavljeni različni pogledi na kompleksen fenomen radikalizacije ter najpogostejših oblik nasilnih političnih in verskih ekstremizmov. V osrednjem delu prikazuje faze radikalizacije ter možnosti ukrepanja pri vsaki od njih, prav tako pa poskuša prepoznati ključne družbene akterje, s katerimi je boj proti radikalizaciji uspešnejši. Sodobna teorija in praksa namreč kažeta, da radikalizacija ne vodi nujno v izvajanje nasilnih kaznivih dejanj zoper življenje in zdravje ljudi, in tako je za zgodnjo zaznavanje radikalizacije ključna intervencija iz lokalnega okolja radikaliziranega posameznika ali skupine, medtem ko so represivni organi pomembnejši v poznejših fazah radikalizacije, ko se posameznik ali skupina že pomikajo proti nasilju. Pri tem pa ne gre le za detektiranje deležnikov, temveč morajo tudi deležniki sami prepoznati svojo vlogo ter biti primerno usposobljeni in izobraženi, da se lahko odzovejo na rastočo nevarnost radikalizacije. V zadnjih poglavjih so predstavljene še nekatere dobre prakse ter možnosti prenosa širokega vsedružbenega pristopa v slovensko realnost.
Ključne besede: diplomske naloge, nasilni ekstremizem, radikalizacija, deradikalizacija, policijsko delo v skupnosti, družbeno odzivanje
Objavljeno: 07.05.2021; Ogledov: 96; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (745,39 KB)

6.
Skrb za nadarjene nekoč, danes in jutri
Zala Fras, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se odločili raziskati, kako se je delo z nadarjenimi učenci spremenilo iz preteklosti do danes ter kako se bo delo z njimi razvijalo v prihodnje. V teoretičnem delu so predstavljene glavne razlike med nadarjenostjo, inteligentnostjo in ustvarjalnostjo. Predstavljen je zakonski okvir za izobraževanje nadarjenih učencev skozi preteklost vse do današnjega časa, proces evidentiranja in odkrivanja nadarjenih ter delo z nadarjenimi učenci in vloga učiteljev pri delu z njimi. V teoretični del smo vključili tudi sodobne didaktične pristope za delo z nadarjenimi učenci ter pomen in vpliv družine na razvoj otrokove nadarjenosti. V empiričnem delu smo anketirali učitelje različnih šol po Sloveniji z namenom, da bi raziskali ustreznost učiteljeve izobrazbe za delo z nadarjenimi učenci v preteklosti in danes, vlogo učiteljev, razrednih učiteljev, svetovalnih delavcev in ravnateljev pri poučevanju nadarjenih učencev v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, prilagajanje pouka za nadarjene učence v preteklosti in danes, sodelovanje učiteljev s starši nadarjenih otrok ter zasnovanost slovenskega šolskega sistema pri delu z nadarjenimi učenci. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko sklenemo, da se skrb za nadarjene učence iz preteklosti do danes ni bistveno spremenila. Vendar pa sodelujoči učitelji za prihodnje menijo, da se bo njihova vloga pri skrbi za nadarjene učence spremenila.
Ključne besede: nadarjeni učenci, poučevanje, zakonodaja, odkrivanje nadarjenih, delo z nadarjenimi, didaktični pristopi, vpliv učiteljev
Objavljeno: 06.05.2021; Ogledov: 104; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

7.
Stanje in perspektive terenskega dela pri pouku geografije
Nina Simonič, 2021, magistrsko delo

Opis: Osnovni namen magistrske naloge je analiziranje pojavljanja metod in vsebin terenskega dela pri pouku geografije v Sloveniji. V teoretičnem delu smo opredelili terensko delo in ovrednotili njegov pomen pri pouku geografije. Preučili smo metode in vsebine terenskega dela v okviru geografske kurikularne dokumentacije in izbranih učnih gradiv za pouk geografije v osnovni in srednji šoli. Izpostavili smo temeljne metodološke pristope terenskega dela in opravili metaanalizo priporočil za izvedbo terenskega dela. V empiričnem delu smo izvedli samostojno raziskavo in predstavili rezultate. Raziskavo smo izvedli med slovenskimi učitelji geografije, ki poučujejo v osnovni ali srednji šoli. Ugotovili smo, da med preučenimi gradivi in v praksi pouka geografije prevladujejo terenska dela, ki so vezana na naravnogeografske vsebine. Med metodami terenskega dela prevladujejo opazovanje, risanje in orientacija. Učitelji geografije se najpogosteje odločijo za izvedbo terenskega dela v obliki sredstva (učenci zbirajo informacije na terenu, sledi skupna analiza in izdelava zaključnega izdelka) in ga izpeljejo v eni šolski uri. V terensko delo vključujejo širok spekter IKT, vendar to počno redko. Ugotavljamo, da sodelujoči učitelji poročajo o podpori pri organizaciji terenskega dela s strani vodstva šole, kolektiva in staršev. Redkeje se poslužujejo sodelovanja v fazah načrtovanja in izvedbe terenskega dela z geografskimi in zunanjimi institucijami. V aplikativnem delu smo pripravili tri predloge učnih priprav za izvedbo terenskega dela v osnovni in srednji šoli, ki smo jih utemeljili na ugotovitvah teoretičnega in empiričnega dela.
Ključne besede: terensko delo, metode terenskega dela, vsebine terenskega dela, pouk geografije
Objavljeno: 26.04.2021; Ogledov: 128; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

8.
Svetovalni delavci v vzgojno-izobraževalnih zavodih: dejavnosti, sodelovanje in stres na delovnem mestu
Anja Švigelj, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je proučiti najpogostejše dejavnosti svetovalnih delavcev, s kom le-ti najpogosteje sodelujejo in kakšno je njihovo mnenje o pogojih na delovnem mestu. V teoretičnem delu smo predstavili kratek povzetek zgodovine svetovalnega dela in koncept ter opredelitve pojma. Prav tako smo predstavili profile, delujoče v šolski svetovalni službi ter ustanove. Povzeli smo dejavnosti, načela ter pogoje za uspešno opravljanje le-teh dejavnosti, kot so opisani v smernicah. Predvsem smo se osredotočili na problematiko v svetovalnem delu danes. V empiričnem delu smo predstavili podatke, ki smo jih zbirali z anketnim vprašalnikom, na katerega je odgovorilo 62 svetovalnih delavcev iz celotne Slovenije. Poskušali smo prav tako ugotoviti, ali obstajajo razlike v odgovorih na anketo glede na starost in vrsto vzgojno-izobraževalne ustanove. V naši anketi je dobra polovica anketiranih kot najpogostejšo dejavnost navedla delo z učenci z vedenjskimi težavami (50,8 %). Vprašali smo tudi, s kom svetovalni delavci menijo, da bi bilo potrebno več sodelovati: največ (52,5 %) jih je mnenja, da premalo sodelujejo s starši. Pozanimali smo se tudi o tem, ali je poklic svetovalnega delavca stresen ali ne in ugotovili, da je mnenje o tem enakomerno porazdeljeno: 30 jih je odgovorilo, da je poklic stresen (48, 4 %), ter 32 da ni (51,6 %).
Ključne besede: svetovalni delavci, svetovalno delo, dejavnosti, sodelovanje, stres
Objavljeno: 01.04.2021; Ogledov: 84; Prenosov: 0

9.
Vpliv usklajevanja delovnega in družinskega življenja na zavzetost zaposlenih pri delu
Jasmina Žnidaršič, 2020, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija je razdeljena na tri glavne dele, in sicer na teoretični del, empirični del in zaključni del. V teoretičnem delu smo z namenom predstavitve področja analizirali obstoječo literaturo in predhodne raziskave ter opisali vse proučevane koncepte, to je usklajevanje dela in družine, ter vse tri ravni, ki vplivajo na usklajevanje (posameznik, organizacija in država), zadovoljstvo z življenjem in delom ter zavzetost. V drugem, empiričnem delu smo na osnovi pregleda literature postavili izhodiščni model in izvedli raziskavo med zaposlenimi v slovenskih podjetjih, katere cilj je bil postaviti celovit model, ki bo pojasnil vpliv dejavnikov na vseh treh ravneh (posameznik, organizacija, država) na usklajevanje dela in družine, ter povezavo z zavzetostjo pri delu. Raziskavo smo izvedli v obliki študije primera. Pripravili smo kvotni vzorec glede na velikost podjetja, pri čemer smo zaradi preobsežnosti števila podjetij izločili mikropodjetja. V raziskavo smo tako vključili pol odstotka vseh podjetij v Sloveniji, kar pomeni 2 veliki, 10 srednjih in 38 malih podjetij, pri čemer smo se pri velikih in srednjih omejili na proizvodna podjetja. V raziskavo so bili vključeni vsi zaposleni v teh podjetjih, od katerih je anketni vprašalnik skupaj v celoti izpolnilo 343 zaposlenih. Po izvedeni raziskavi smo s pomočjo metode SEM in drugih statističnih analiz preverili povezave med proučevanimi koncepti v našem modelu. V tretjem delu doktorske disertacije smo kot rezultat raziskave in analize podatkov izdelali končni model vpliva usklajevanja dela in družine na zavzetost zaposlenih ter razložili rezultate. V raziskavi smo ugotovili, da na usklajevanje dela in družine pomembno vplivajo dejavniki na ravni posameznika (osebnost, podpora partnerja in otroci), organizacije (zahtevnost dela, podpora vodstva in sodelavcev, družini prijazni ukrepi) in države (zadovoljstvo z materinskim in očetovskim dopustom ter posameznikova percepcija podpore države). Ugotovili smo tudi, da usklajevanje dela in družine pomembno vpliva na zadovoljstvo posameznika pri delu in v še večji meri na zadovoljstvo v življenju. Zadovoljstvo pri delu in v življenju sta medsebojno pozitivno povezana. Ugotovili smo tudi, da usklajevanje dela in družine pozitivno vpliva na zavzetost zaposlenih pri delu, kar je bila glavna teza naše doktorske disertacije, na zavzetost pri delu pa pozitivno vpliva tudi posameznikova percepcija podpore organizacije pri usklajevanju dela in družine. Poleg tega pa na zavzetost posameznika pri delu pozitivno vplivata tudi zadovoljstvo pri delu in zadovoljstvo v življenju. S pomočjo analize predhodne literature in rezultatov lastne raziskave smo dokazali pomembne povezave med vsemi proučevanimi koncepti. Dodano vrednost doktorske disertacije pa poleg izdelanega modela predstavljajo tudi sklepne ugotovitve, ki ponujajo tako možnosti za nadaljnje raziskovanje kot tudi praktično vrednost za podjetja. Oblikovani končni model predstavlja celovit in razširjen model, ki povezuje štiri pomembne koncepte: usklajevanje dela in družine, zadovoljstva pri delu in z življenjem ter zavzetost posameznika pri delu. Dodana znanstvena vrednost doktorske disertacije je interdisciplinarni pristop proučevanja, ki zajema tako kadrovski kot psihološki vidik proučevanja obravnavane problematike. Glavni znanstveni prispevek je torej izdelan celovit model, ki vključuje vse segmente in je zapolnil vrzel v znanstveni literaturi ne le v Sloveniji, temveč tudi v svetu. Rezultati doktorske disertacije imajo tudi praktično vrednost, saj model organizacijam ponuja vpogled v to, kako lahko ukrepi podjetja, ki pomagajo zaposlenemu usklajevati delovno in družinsko življenje in ob tem upoštevajo potrebe in želje zaposlenih, pripomorejo k večji zavzetosti zaposlenih na delovnem mestu ter s tem dosežejo cilj, h kateremu stremijo vsa podjetja – to sta večji dobiček in večja konkurenčnost na trgu.
Ključne besede: delo, zaposleni, zavzetost, družinsko življenje, usklajevanje, zadovoljstvo.
Objavljeno: 12.03.2021; Ogledov: 154; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

10.
Odnosi med prebivalci in policijo v ruralnem okolju
Barbara Klemenčič, 2020, diplomsko delo

Opis: Medsebojni odnosi so pri vsakomur sestavni del življenja. Prve interakcije in graditev odnosov se pri vsakemu izmed nas začenjajo v otroštvu. Z leti pridobivamo izkušnje, se srečujemo z drugimi ljudmi in si tako širimo obzorje. Pri medsebojnih odnosih gre za graditev osebnosti in občutkom sprejemanja, ki je pogojeno z zaupanjem. Tudi pri policijskem delu je potrebna pozornost in stalno utrjevanje temeljev zaupanja med policisti in skupnostjo. Odnose je na vsakodnevni ravni potrebno gojiti, saj se ravnovesje lahko hitro poruši z nelegitimnim pristopom. V diplomski nalogi smo se osredotočili na odnose med prebivalci ruralnega okolja ter policijo. Za ruralno okolje smo se odločili, ker smo želeli izvedeti, kakšni so odnosi med prebivalci in policijo izven mesta. V prvem delu smo opredelili temeljne pojme, ki povezujejo našo temo, v drugem delu pa smo se osredotočili na dejstva. Predmet našega raziskovanja predstavlja občina Gorenja vas – Poljane, kjer smo izvedli tudi splošno anketo. K anketi je pristopilo 51 oseb, ki je odgovarjalo na vprašanja, povezana s pomenom policijske dejavnosti, njihovim zaupanjem in percepcijo o varnostnih problemih. Zanimalo nas je, kako na policijsko delo gledajo anketiranci, kako varno se počutijo v kraju bivanja, ugotavljali smo tudi medsebojne odnose. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo sestavili celoto in ugotovili, da so policisti in njihovo delo v občini dobro sprejeti. Anketiranci zaupajo njihovemu delu, vendar bi si želeli, da bi imeli več posluha pri upoštevanju njihovih predlogov. V občini bivanja se počutijo varno, saj kriminaliteta in nered ne predstavljata večjega problema. Sklepamo lahko, da je delo policije pri zagotavljanju varnosti in uresničevanju temeljnega poslanstva na tem območju uspešno.
Ključne besede: diplomske naloge, ruralno, policijsko delo v skupnosti, odnosi, strah pred kriminaliteto
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 70; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

Iskanje izvedeno v 1.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici