| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 410
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv zaznane kakovosti na zadovoljstvo z e-bančnimi storitvami
Maya Sarah Majcen, 2022, magistrsko delo

Opis: Način, kako odjemalec dojema kakovost storitve in kako slednje vpliva na zadovoljstvo z e-bančništvom, se razlikuje od načina, kako odjemalec dojema kakovost in zadovoljstvo s tradicionalnim bančništvom. Zato je pomembno, da se posvetimo tudi temu področju in proučimo glavne dimenzije, ki merijo zaznano kakovost z e-bančništvom in kako te dimenzije vplivajo na zadovoljstvo. Tema magistrske naloge so e-bančne storitve, torej mobilno in/ali spletno/elektronsko bančništvo. Odgovoriti želimo na vprašanje, kako odjemalci e-bančno storitev dojemajo z vidika zaznane kakovosti in kako zaznana kakovost vpliva na njihovo zadovoljstvo. Prav tako smo v magistrski nalogi razvili oz. opredelili metodologijo za merjenje kakovosti e-bančnih storitev. Podatke smo zbrali na vzorcu 128 odjemalcev e-bančnih storitev in s faktorsko analizo preverili veljavnost ter zanesljivost merilne lestvice. Sledila je izvedba regresijske analize, s katero smo ugotovili, kako posamezni konstrukti zaznavanja kakovosti vplivajo na zadovoljstvo. Ugotovili smo, da ima najmočnejši vpliv na zaznavanje kakovosti spremenljivka dizajn in izpolnitev pričakovanj, najšibkejši vpliv pa spremenljivka interaktivnost.
Ključne besede: e-poslovanje, e-bančništvo, kakovost e-bančnih storitev, zadovoljstvo z e-bančnimi storitvami, faktorska analiza
Objavljeno v DKUM: 11.04.2022; Ogledov: 160; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

2.
Pomembnost uporabniškega vmesnika v razširitvi digitalnega poslovanja bank
Jure Podboršek, 2021, diplomsko delo

Opis: Uporabniki predstavljajo dragocenost podjetja, zato se tudi banke v današnjem času trudijo, da bi v čim večji meri zadovoljile potrebe svojih strank, jim omogočile čim več storitev ter si tako zagotovile lojalnost in konkurenčno prednost. Ena izmed storitev, ki je v zadnjih letih v porastu je tudi elektronsko poslovanje bank. Širitve na e-bančništvo se banke lahko lotijo na dva načina, preko lastnega razvoja rešitve ali preko nakupa celovite programske rešitve. Ugotovili smo, da ima vsak pristop svoje prednosti in slabosti, dejstvo pa je, da nakup celovite rešitve omogoča hitrejši in zanesljivejši prehod na elektronsko poslovanje, saj omogoča standardizirano uvajanje rešitve. Pri razširitvi pa je potrebno veliko pozornosti usmeriti predvsem na uporabniški vmesnik, ki pravzaprav služi kot neke vrste vezni člen med računalnikom in uporabnikom. Po rezultatih metode SUS, s katero smo ocenjevali uporabniške vmesnike spletne banke NLB Klik, Unicredit Online banka in SKB NET, je najvišjo skupno oceno prejela NLB banka, medtem ko je najnižjo prejela SKB banka. V raziskavi z anketnim vprašalnikom pa smo ugotovili, da se veliki večini anketirancev uporabniški vmesnik zdi zelo pomemben ali pomemben ter da se večina anketirancev strinja, da so uporabniški vmesniki njihovih bank pregledni in enostavni za uporabo.
Ključne besede: uporabniški vmesnik, digitalno poslovanje, elektronsko bančništvo, elektronsko poslovanje, metoda SUS
Objavljeno v DKUM: 09.12.2021; Ogledov: 237; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (902,93 KB)

3.
Primerjalna analiza spletnega bančništva nkbm in nlb
Blaž Govedič, 2021, diplomsko delo

Opis: Elektronsko bančništvo se je v zadnjih letih zaradi tehnološkega napredka in razvoja interneta zelo uveljavilo. Večina komitentov bank že uporablja storitve spletnega bančništva, zato ponujanje le-teh za banke predstavlja eno izmed ključnih konkurenčnih prednosti. V teoretičnem delu je najprej opredeljeno elektronsko bančništvo, njegove oblike in kratka zgodovina. Sledi predstavitev spletnega bančništva, opis vrst spletnih strani in spletnega mesta, predstavitev spletnih bančnih storitev, opredelitev prednosti, slabosti in nevarnosti ter metode za zagotovitev varnosti pri spletnem bančništvu. Praktičen del predstavlja primerjalna analiza spletnega bančništva bank NLB in NKBM. Kot prvo je predstavljeno spletno bančništvo banke NLB, opisano je spletno mesto NLB ter spletne bančne storitve za osebno in poslovno rabo s pripadajočimi načini zagotavljanja varnosti. Enako sledi za banko NKBM. V zadnjem delu praktičnega dela je primerjava spletnih mest obeh bank, primerjava osebne in poslovne rabe ter na koncu še končne ugotovitve po zaključenih primerjavah.
Ključne besede: Elektronsko bančništvo, spletno bančništvo, storitve spletnega bančništva, varnost
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 199; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (769,58 KB)

4.
Analiza karakteristik uporabnikov fintech bančnih storitev v Sloveniji
Aleksandra Amon, 2021, magistrsko delo

Opis: Tradicionalne banke so že dolgo ključni igralec na finančnih trgih. Njihov uveljavljen položaj pa vedno bolj moti fintech industrija, ki je ustvarila neobanke, nov bančni model, ki z odsotnostjo mreže fizičnih podružnic implementira nizko cenovno stroškovno strukturo, zaradi katere lahko uporabnikom ponuja hitrejše, ugodnejše in bolj personalizirane bančne storitve. Neobanke kot novi udeleženci na finančnih trgih premikajo do sedaj trdno začrtane meje bančnih storitev in ponujajo specializirane storitve za uporabnike določene rase, spolne usmerjenosti in premoženjskega statusa; obseg storitev pa ne zajema več zgolj bančnih, temveč tudi računovodske storitve in storitve življenjskega sloga. S tem je razvoj fintecha in neobank ustvaril igrišče za popolnoma nove dimenzije konkurenčnosti v bančnem sektorju in iz dneva v dan se bolj poudarja potreba po upoštevanju priložnosti in tveganj. Industrija fintecha je cvetela kljub posledicam pandemije, v kateri živimo in dokazala, da je več kot resna grožnja uveljavljenim konvencionalnim bančnim institucijam. Tradicionalne bančne institucije se na to grožnjo odzivajo različno, od sodelovanja z neobankami in ustanavljanja svojih pa vse do neposrednega tekmovanja z neobankami; kljub temu pa se zdi, da jih neobanke elegantno prehitevajo. V magistrskem delu želimo odkriti, zakaj je temu tako; katere so tiste spremenljivke, ki pri uporabnikih pretehtajo tehtnico v prid neobankam. Zato celovito analiziramo karakteristike uporabnikov neobank v Sloveniji in kot ključne spoznamo transparentnost in zaupanje kot osebno vrednoto, potrpežljivost, dobro finančno pismenost in posedovanje finančnih naložb; istočasno pa ugotovimo, da pomembno vlogo pri odločitvi posameznika za uporabo neobanke igrajo zaznana uporabnost in enostavnost uporabe, varnost, zaupanje znamki in njenim storitvam, odnos posameznika do uporabe in namen uporabe.
Ključne besede: Fintech, neobanke, digitalno bančništvo, uporabniki neobank.
Objavljeno v DKUM: 20.10.2021; Ogledov: 342; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

5.
Vpliv fintech družb na bančništvo
Tina Knez, 2021, diplomsko delo

Opis: Finančna tehnologija je postala del našega vsakdana. Ljudje uporabljamo FinTech storitve skoraj vsak dan, se pa marsikdo ne zaveda, kaj vse finančna tehnologija (FinTech) nudi in predstavlja. Njena glavna dejavnost in naloga je nuditi uporabnikom finančne storitve s pomočjo nove, moderne tehnologije in mobilnih naprav. Tako jim nudi novejšo, cenejšo, sodobnejšo, enostavnejšo in hitrejšo uporabo finančnih storitev. V prvem poglavju diplomskega dela bomo opredelili problem, namen, cilj ter hipoteze, ki jih bomo skozi diplomsko delo preverili. V drugem poglavju bomo predstavili finančno tehnologijo, njeno zgodovino, uporabnike in pa nekaj prednosti in slabosti, ki jih prinaša. V tem poglavju se bomo dotaknili tudi razširjenosti FinTech družb tako globalno kot v Sloveniji. V tretjem poglavju bomo predstavili vpliv FinTech družb na celotno bančništvo. Opisali bomo negativne in pozitivne učinke, ki jih je banka zaradi pojava FinTech družb deležna, in primerjali družbi med seboj po postavljenih kriterijih. V zadnjem, četrtem, poglavju bomo pozornost namenili FinTech družbam na slovenskem finančnem trgu in opravili analizo izbranih storitev.
Ključne besede: Bančništvo, FinTech družbe, finančne storitve, digitalizacija, finančna tehnologija.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 365; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (979,34 KB)

6.
Hipotekarno bančništvo
Sabahate Bislimaj, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu opredelimo pojem hipotekarnega bančništva in obravnavamo modele hipotekarnega bančništva: tradicionalni model, model hipotekarne obveznice in model sekuritizacije. Po Moreju (2001) je bistvena razlika med njimi, da ima tradicionalni model zelo slabo razvit sekundarni hipotekarni trg ali pa ta sploh ne obstaja, medtem ko je med modelom hipotekarne obveznice in modelom listinjenja razlika predvsem z vidika tveganja. Po Glogovšku (1999) je hipotekarna banka specializirana ustanova, ki na eni strani daje posojila oziroma odobrava hipotekarne kredite (aktivni posel), na drugi strani pa išče dolgoročne finančne vire za refinanciranje odobrenih hipotekarnih kreditov (pasivni posel). Po Dimovskem in Grgorič (2000) hipotekarno bančništvo v največji meri služi predvsem nepremičninskemu financiranju. Tratnik (2006) trdi, da je hipoteka zastavna pravica na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiško knjigo. S hipoteko se banka zavaruje, da bo dobila vrnjen kredit, ki ga je odobrila kreditojemalcu. Če dolžnik ne plačuje svojih obveznosti kredita, je banka kot hipotekarni upnik upravičena do realizacije hipoteke (zavarovanja). Nato ugotavljamo vrste hipotek in hipotekarnih posojil ter analiziramo njihove funkcije in značilnosti ter postopke odobritve in razčlenimo razlike med hipotekarnim bančništvom in hipotekarnim posrednikom. Prav tako razdelamo še primarni in sekundarni hipotekarni trg: po Moreju (2002) s primarnim trgom pojmujemo trg, na katerem hipotekarne ustanove oziroma banke odobravajo hipotekarna posojila, preko sekundarnega trga pa se tovrstne institucije financirajo
Ključne besede: hipotekarno bančništvo, hipoteka in hipotekarni krediti, struktura poslovnih izkazov, primarni in sekundarni hipotekarni trg
Objavljeno v DKUM: 16.06.2021; Ogledov: 485; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

7.
Umetna inteligenca – trenutni in prihodnji izzivi bančništva
Jasmina Gergorec, 2020, diplomsko delo

Opis: Uporaba orodij za umetno inteligenco se je v zadnjem času stopnjevala v vseh gospodarskih panogah, med drugim tudi zaradi naraščajočega obsega digitalnih podatkov in vse večje računalniške zmogljivosti. Umetna inteligenca spreminja vse vidike poslovanja, tudi v bančništvu. Banke si danes ne morejo več privoščiti dolge čakalne vrste in pogoste obiske njihovih poslovalnic. Potrebujejo preobrazbo, da bi lahko sledile pričakovanjem svojih strank. Poglobljeno in strojno učenje so izboljšale izkušnje s strankami. Umetna inteligenca vključuje obdelavo naravnega jezika, prepoznavanje govora in strojni vid. Na izbiro imamo več vrst tehnik, ene izmed teh so: nevronske mreže, genetski algoritem ali mehka logika. Motivi za uvajanje umetne inteligence v bančništvo so predvsem odpravljanje človeških napak, boljši regulativni nadzor, hitrejše prepoznavanje in obvladovanje tveganj, prepoznavanje goljufij, boljša finančna varnost, kar se odraža pri nižjih stroških poslovanja ter predstavlja konkurenčno prednost posamezne banke.
Ključne besede: Umetna inteligenca, bančništvo, chatbot, strojno učenje, obdelava naravnega jezika
Objavljeno v DKUM: 30.11.2020; Ogledov: 557; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (620,32 KB)

8.
Zadružne in etične banke kot alternativa klasičnim bankam
Mateja Kladnik, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu smo se osredotočili na zadružne in etične banke v Evropi. Najprej smo teoretično predstavili zadružne in etične, njihove značilnosti, poslovni model in njihovo poslovanje v času krize. Opredelili smo značilnosti poslovnega modela zadružnih in etičnih bank in njegovo razliko v primerjavi s klasičnimi poslovnimi bankami. V zadnjem delu naše naloge smo analizirali in med seboj primerjali zadružne banke in monetarno finančne institucije v evroobmočju. Banke smo primerjali po naslednjih kriterijih: višini sredstev, višini prejetih depozitov in po višini danih kreditov. Ugotovili smo, da so zadružne in etične banke dobra alternative klasičnim bankam, in sicer tudi ob upoštevanju drugih neekonomskih kriterijev.
Ključne besede: zadružne banke, etične banke, družbeno in okoljsko ozaveščeno bančništvo, primerjava med klasičnimi bankami in zadružnimi in etičnimi bankami.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2020; Ogledov: 244; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (327,00 KB)

9.
Sodobne poti do mobilne banke na primeru bank NLB Klikin in SKB Moj@skb
Danijel Ćosić, 2020, diplomsko delo

Opis: Sodobne tržne poti banke v današnjem času neizogibno zamenjujejo klasični, tradicionalni način poslovanja v bankah na bančnem okencu. Banke svojim komitentom pospešeno tržijo raznovrstne tržne poti do banke (elektronska banka, telefonska banka …), da bi se izognili nepotrebnim vrstam na bančnem okencu. Cilj bank je z mobilnim bančništvom znižati stroške tako komitentov kot bank samih in olajšati poslovanje. V času digitalizacije se za sodobne tržne poti odloča vse več uporabnikov predvsem mlajše generacije. Na slovenskem trgu je konkurenca bank velika. Poleg bank samih so tudi Pošta Slovenije in druga prodajna mesta pooblaščena za izvajanje plačil položnic na blagajnah. Sodobne tržne poti, predvsem mobilno bančništvo, so prihodnost, ki se neprenehoma razvija. Banke se zavedajo, da se morajo prilagoditi tehnologiji in se odzvati na vsako spremembo na trgu. V prvem delu diplomskega dela smo na kratko predstavili mobilno bančništvo in mobilno poslovanje. V nadaljevanju naloge smo se osredotočili predvsem na slovenski trg sodobnih poti in podrobneje predstavili mobilno banko NLB KLIKIN in SKB MOJ@SKB ter v zaključku naloge opravili primerjalno analizo mobilnih bank KLIKIN in MOJ@SKB.
Ključne besede: Nova Ljubljanska banka, SKB banka, mobilno poslovanje, mobilna banka, mobilno bančništvo, sodobne tržne poti.
Objavljeno v DKUM: 24.06.2020; Ogledov: 890; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (670,37 KB)

10.
Analiza vedenja uporabnikov spletnega bančništva
Kaja Prislan, Branko Lobnikar, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je analizirati vedenjske vzorce uporabnikov in varnostna tveganja, ki se pojavljajo pri uporabi spletnega bančništva. V prispevku so predstavljeni temeljni in aplikativni teoretični okvirji ter modeli pojasnjevanja vedenja uporabnikov spletnega bančništva, na podlagi rezultatov empirične raziskave pa so izoblikovani predlogi za izboljšanje programov informiranja in ozaveščanja uporabnikov za varno uporabo spletnega bančništva. Metode: Izhajajoč iz okvirov vedenjskih teorij in usmeritev bank za varno uporabo spletnega bančništva je bila izvedena raziskava med uporabniki v Sloveniji (n = 210). Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo spletnega anketiranja. Proučili smo, kako uporabniki ob rabi spletnega bančništva skrbijo za varnost lastnih elektronskih naprav, gesel, digitalnih potrdil in na kakšen način skrbijo za varnost na spletu ter katere druge samozaščitne ukrepe pri tem uporabljajo. Ugotovitve: Rezultati kažejo, da so anketiranci dobro ozaveščeni o nevarnostih pri uporabi spletnega bančništva, vendar kljub temu še vedno zaznavamo neprimerne prakse pri zaščiti ključnih podatkov. Ugotavljamo tudi nizko stopnjo samoiniciativnosti pri uporabi varnostnih ukrepov, zato je zavzetost uporabnikov ključni izziv, ki ga je treba nasloviti za dvig stopnje varnosti pri uporabi spletnega bančništva. Omejitve raziskave Omejitve raziskave izhajajo iz majhnega vzorca udeležencev raziskave, vsebinsko pa je raziskava osredinjena na proučevanje vedenja uporabnikov spletnega bančništva in ukrepov, vezanih na tovrstno storitev. Drugi vidiki zagotavljanja varnosti in vedenja uporabnikov pri rabi spleta in interneta v prispevku niso analizirani. Praktična uporabnost: Ugotovitve raziskave so uporabne tako za ponudnike spletnega bančništva, njihove uporabnike kot tudi za vse zainteresirane in tiste, ki se ukvarjajo s procesi krepitve varne uporabe informacijske tehnologije. Izvirnost/pomembnost prispevka: Študija analizira vedenje uporabnikov spletnega bančništva s pomočjo različnih vedenjskih teorij, ki so bile osnova za oblikovanje vprašalnika, uporabljenega v raziskavi. Uporabljena metoda lahko predstavlja osnovo za bodoče raziskovanje vedenja uporabnikov tako na področju spletnega bančništva kot drugih spletnih storitev.
Ključne besede: banke, spletno bančništvo, varnost, vedenje, vedenje uporabnikov, samozaščita
Objavljeno v DKUM: 15.04.2020; Ogledov: 366; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (387,15 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici