SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
PROŽNO DELOVNO RAZMERJE KOT IZZIV NA NOVO UREDITEV ŠTUDENTSKEGA DELA
Natalija Berič, 2009, diplomsko delo

Opis: Živimo v obdobju nenehnega učenja, kjer je izobrazba zelo pomembna. Že majhne otroke učimo, da se je potrebno učiti, da jim bo šlo v življenju lažje. Vendar pa so s šolanjem in študijem povezani tudi ogromni stroški. Iz vidika študentov imamo v Sloveniji dokaj dober sistem študentskega dela, ki pomaga študentom in dijakom izboljšati gmotni položaj, da si lahko v študijskih časih, ne le s štipendijo, ampak tudi z denarjem, ki si ga prislužijo sami, izboljšajo svoj gmotni položaj in živijo boljše, predvsem pa lažje življenje. Ko slovenskega študenta vprašamo o glavnih prednostih, ki jih status študenta prinaša, je študentsko delo zelo visoko na lestvici. V Sloveniji študentje niso zaposleni. Delajo na podlagi napotnice študentskega servisa, ki študentom zagotavlja delo. V zameno dobi študentski servis koncesijsko dajatev, študent ali dijak pa delo. Študentje za delo ne plačujejo dajatev, edino če znesek nakazila na napotnico preseže 400 €, se plača akontacija dohodnine. Študentsko delo nudi iz vidika študenta dokaj dobre možnosti za bolj ali manj dober zaslužek za študenta ali dijaka v razmeroma kratkem času. Na drugi strani, iz vidika delodajalca, če preračunamo dejstva, ugotovimo, da je študentsko delo razmeroma draga oblika dela v primerjavi z delom po drugih oblikah pogodb, ki urejajo delo. Zato bi bilo iz vidika delodajalca morda smotrno razmisliti o drugačni ureditvi študentskega dela. Morda je rešitev v nadomestitvi obstoječe ureditve s fleksibilnimi oblikami dela, kot so na primer: zaposlitev za krajši delovni čas, pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, podjemna in avtorska pogodba itd. Velika večina slovenskih študentov dela med študijem. Študentsko delo je dobra možnost za študente in dijake, da si izboljšajo svoj gmotni položaj. Kljub temu, da bi bilo morda smotrno razmisliti o novi ureditvi študentskega dela, pa je študentsko delo za študente še vedno zelo pomembno. Ampak prioriteta študenta je, in mora tudi v naprej ostati, študij, ne delo.
Ključne besede: občasna in začasna dela študentov in dijakov, prožno delovno razmerje, cena dela, napotnica študentskega servisa, študentski servis, koncesijska dajatev, ureditev v pravu nekaterih tujih držav
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 1860; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

3.
SPECIFIČNOSTI OBDAVČITVE UPOKOJENCEV IN ŠTUDENTOV V SKLADU Z NOVO ZAKONODAJO
Patricija Vudler, 2010, diplomsko delo

Opis: Upokojenec je oseba, katera se je upokojila in za to ob koncu aktivnega dela prejema zasluženo pokojnino. Po uvedbi nove pokojninske reforme, bi naj bila starostna meja za upokojitev 65 let ob izpolnjeni pokojninski dobi najmanj 15 let. Upokojencem je glavni vir dohodka v pokoju pokojnina, ki je lahko delna, starostna, vdovska, invalidska, družinska ali državna. Družinska pokojnina ni vezana na status upokojenca, pač pa jo lahko prejemajo drugi družinski člani po umrlem. Tako jo lahko prejema tudi študent. Študent je oseba, ki se vpiše na visokošolski zavod in se tako izobražuje po dodiplomskem ali podiplomskem programu. V času študija imajo študenti možnost pridobitve dohodka preko študentskega dela na podlagi študentskih napotnic, izdanih preko študentskih servisov in štipendij, kot so kadrovska, državna in Zoisova štipendija. Višina prejetih dohodkov in status (upokojenec, študent) osebe, vpliva na znesek akontacije dohodnine. Status osebe je pomemben pri ugotavljanju oziroma uveljavljanju možnih olajšav. Na podlagi višine dohodkov in upoštevanih možnih olajšav pridemo do ugotovitve, v kateri dohodninski razred sodi posameznik. Znesek študentovih olajšav se razlikuje od zneska upokojenčevih olajšav. Tako ob enako ustvarjenemu dohodku, nista enako obdavčena, prav zaradi različnega izhodišča. Pri upokojencih so obdavčene vse pokojnine, če presegajo neobdavčeno mejo, katera predstavlja 1.027,00 eurov. Upokojenci, kateri so starejši od 65 let uveljavljajo še starostno olajšavo in za to pri njih nastopi davčni odtegljaj pri višini 1.250,00 eurov. Pri študentih je obdavčena od štipendij le kadrovska, če presega višino minimalne plače in pa študentsko delo ob prekoračitvi dovoljene meje, ki je odvisna od tega ali je oseba vzdrževani družinski član ali ne in ali izpolnjuje pogoje za uveljavljanje posebne osebne olajšave. Zaradi vrste problemov povezanih s študentskim delom, so predlagane določene rešitve v Zakonu o malem delu. Po novi zakonodaji bi tako začasno, občasno in trajnejše omejeno delo lahko opravljali študenti, brezposelni in upokojenci. Pomembna razlika od študentskega dela, katerega poznamo danes, je, da bi se po novem tovrstno delo omejilo na 14 ur tedensko, torej 60 ur mesečno, kar znaša na letni ravni 720 ur. Za študente izjemoma bi zaradi prioritete študija veljala le letna omejitev števila ur. Poleg tega je novost še ta, da se za tovrstno delo predvideva letna omejitev dohodka, katera naj ne bi presegala 6.000,00 eurov bruto.
Ključne besede: študent, upokojenec, pokojnina, štipendija, olajšave, študentska napotnica, obdavčitev dohodkov, praktično delo, vzdrževani član, dohodninska lestvica, Zakon o malem delu
Objavljeno: 17.02.2011; Ogledov: 3074; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (382,82 KB)

4.
PRAVNA UREDITEV ŠTUDENTSKEGA DELA
Luka Špoljar, 2014, diplomsko delo

Opis: Študentsko delo je občasno ali začasno delo, ki ga študent, dijak ali druga upravičena oseba opravlja preko pooblaščene organizacije (študentski servis, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, agencije za delo) na podlagi napotnice. Gre za poseben sistem dela preko napotnic, ki ga ne pozna nobena evropska država. Mladim omogoča pridobivanje denarnih sredstev in nabiranje dragocenih neformalnih izkušenj, ki jim pomagajo pri kasnejšem vstopu na trg dela. Študentsko delo pa ima tudi nekaj negativnih strani, ki se manifestirajo v obliki zlorab, kar odkazuje predvsem na pomanjkljivo predmetno zakonodajo. Številne Vlade RS si že dlje časa želijo reformirati občasno in začasno delo dijakov in ga enotno in sistemsko urediti v novem zakonu. V prvem delu diplomske naloge sem predstavil trenutno zakonodajno ureditev občasnega in začasnega dela dijakov in študentov. Predvsem me je zanimala definicija in pravna podlaga študentskega dela. V naslednjem delu sem orisal pozitivne učinke trenutne ureditve tovrstne oblike dela, nadaljeval pa sem z izpostavljanjem problematike, ki nakazuje na slabe strani nesistemske ureditve področja. V zadnjem delu sem razdelal nekaj ukrepov, ki bi izboljšali institut študentskega dela, predvsem s poudarkom na preprečitvi zlorab in izkoriščanja študentov in dijakov. Skozi celotno diplomsko delo se dotikam tudi predlogov sprememb, ki jih je pripravilo pristojno ministrstvo v začetku leta 2014.
Ključne besede: študentsko delo, napotnica, delodajalec, študent, dijak, zlorabe, izkušnje, fleksibilnost
Objavljeno: 19.12.2014; Ogledov: 1228; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (327,97 KB)

5.
Analiza sistema e-Naročanja na specialistične ambulantne preglede v Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik
Anže Jerman, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Slovenija je v letu 2017 področju zdravstva uvedla enotno informacijsko rešitev, ki jo predstavljata e-Napotnica in sistem e-Naročanja. Z e-Napotnico bolnikom ni več treba pošiljati papirnatih zelenih obrazcev, zdravstvenim delavcem v službah za naročanje pa informacij iz napotne listine ni več potrebno ročno vnašati v bolnišnični informacijski sistem, saj so vsi pomembni podatki že vključeni vanjo. Za ustrezno komunikacijo in »posredovanje« e-Napotnice je vzpostavljen še sistem e-Naročanja, ki pacientom na podlagi seznama izvajalcev zdravstvenih storitev in čakalnih vrst omogoča enostavno naročilo na zdravstveno storitev zgolj z uporabo številke e-Napotnice. Ker sta navedeni storitvi povsem novi, smo želeli uporabo sistema e-Naročanja v letu 2017 preveriti v praksi in sicer na področju Pulmološke ambulante Klinike Golnik. Ugotovili smo, da je bilo v letu 2017 skupno prejetih 8000 naročil, od tega jih je bilo slabih pet odstotkov izvedenih preko sistema e-Naročanja. V uporabi sistema e-Naročanja so predvladovali moški. Povprečna starost moškega, ki je uporabil e-Naročanje, je bila 48 let, ženske pa 44 let. Povezave med dnevi čakanja in tipom naročila nismo uspeli potrditi. V splošnem se je uporaba e-Naročanja med letom povečevala, njeno rast pa pričakujemo tudi v prihodnosti. V čakalnici klinike je bila pacientom razdeljen tudi anketni vprašalnik s pomočjo katerega smo želeli ugotoviti njihovo percepcijo sistema e-Naročanja. 69 % vprašanih je pritrdilo, da so bili pred naročilom v ambulanto seznanjeni z e-Naročanjem, največkrat pa jih je s tem seznanil napotujoči zdravnik.
Ključne besede: e-Naročanje, e-Zdravje, e-Napotnica, Klinika Golnik
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 72; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici