| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 404
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
E-BANČNIŠTVO IN POSLOVNA ETIKA
Aljoša Drnovšek, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo se soočili s teoretičnim vidikom poslovne etike in njene uporabe v e-bančništvu. Spoznali smo osnove elektronskega poslovanja in pri tem ugotovili, kako je to praktično predstavljeno na primeru Banke Celje d.d., ki začetek e-bančnega poslovanja nazorno prikaže z vnaprej določenim postopkom in členi uporabe. Ker pa zakoni zajemajo nepredstavljivo mero dogodkov, vseh ni mogoče napisati tako, da bi bili moralno in družbeno sprejemljivi. To pomeni, če imamo v procesu nek postopek, ki je zakonsko legalen, ni nujno, da je tudi etično sprejemljiv. V ta namen smo predstavili tudi etično/moralne vidike, na podlagi katerih se v danih postopkih lažje odločamo. Glavni namen te diplomske naloge je ozaveščanje o dobrem in zdravem poslovnem odnosu, ki temelji na dolgoletnih in vzajemnih vezeh.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, poslovna etika, banka, postopek uporabe, etično sprejemljivo, poslovni odnos, Banka Celje d.d.
Objavljeno: 27.11.2014; Ogledov: 898; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

72.
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO NA PRIMERU SKB BANKE D.D.
Jan Šentjurc, 2014, diplomsko delo

Opis: Ljudje bi danes težko delovali brez bank, te nam vedno znova olajšujejo poslovanje in spreminjajo naše življenje. Zaradi globalizacije in razvoja interneta pa se konkurenca med bankami zaostruje iz dneva v dan. Banke še vedno nadgrajujejo svoj sistem elektronskega bančništva, iščejo nove poti in ideje, da bi se še bolj približale svojim komitentom in ohranile konkurenčnost na trgu. Seveda so tudi ljudje, ki so komitenti bank, vedno bolj zahtevni. Internet jim je odprl nove poti do opravljanja različnih bančnih storitev. Komitenti bank od elektronskega bančništva njihove banke pričakujejo 24-urni dostop, dosegljivost iz katerekoli lokacije, brez čakanja v dolgih vrstah in nizke stroške poslovanja. Ljudje prihajajo zaradi svetovnega spleta v stik tudi z drugimi poslovnimi trgi in zato je konkurenca vsak dan večja. Sam uporabljam spletno bančništvo SKB banke d.d., zato sem si želel bolje spoznati ozadje delovanja elektronskega bančništva – storitve, ki jih ponuja, varovanje računov svojih komitentov in ostalo. Čeprav se je elektronsko bančništvo v zadnjih letih že zelo razvilo, mislim, da je še veliko prostora za nove ideje in da bo ta tema v prihodnosti še aktualnejša.
Ključne besede: banka, elektronsko bančništvo, internet, SKB banka, varnost, elektronsko poslovanje
Objavljeno: 19.11.2014; Ogledov: 1332; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

73.
PRIHODNOST CENTRALNEGA BANČNIŠTVA
Kristjan Ceraj, 2014, diplomsko delo

Opis: Pri odzivu na grožnje gospodarskih in finančnih pogojev so centralni bančniki odigrali ključno vlogo pri premagovanju ekstremnih tržnih nepopolnosti in zagotavljanje stabilnosti svetovnem gospodarstvu. Ampak so se z drugimi oblikovalci politike znašli dlje iz svojih običajnih operativnih zon. Prisiljeni so v vedno več eksperimentiranja z bolj negotovimi dolgoročnimi izidi. Globlje kot so prisiljeni pristopiti s političnim eksperimentiranjem, večja je verjetnost, da bodo pričakovane koristi preobremenjene s kolateralno škodo in nepredvidljivimi posledicami na nacionalni ravni. Poleg tega, kar se zdi nujno potrebno na domačem trgu, je težje uskladiti na svetovni ravni. Zato je bistvenega pomena, da trenutna faza nenavadnega centralno bančnega aktivizma daje prednost bolj celostnem odzivu politiki. Tistemu, ki vključuje druge oblikovalce politike z neposrednimi orodji za izboljšanje dejanske rasti, povečanju zmogljivosti rasti, premagovanju dolžniške situacije, izboljšanju delovanja trga dela in obnovitvi ustreznega sistema stanovanjskih financ. Vse to vodi v precej neprijeten zaključek. Prihodnost kredibilnosti in učinkovitosti centralnih bank ni več samo v rokah teh inštitucij. Namesto tega so odvisni od drugih organov, ki prevzemajo svojo odgovornost za posamezne politike. Upajmo, da se to dejansko uresniči.
Ključne besede: Centralno bančništvo, kredibilnost, regulacija, inflacijsko ciljanje, nekonvencionalni modeli, moderno centralno bančništvo.
Objavljeno: 28.10.2014; Ogledov: 908; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (445,39 KB)

74.
KAKOVOST E-BANČNIH STORITEV IN ZADOVOLJSTVO UPORABNIKOV Z E-BANČNIMI STORITVAMI
Mateja Ramšak, 2014, magistrsko delo

Opis: Banke so bile od nekdaj pomemben vir financiranja posameznikov. S pomočjo informacijske tehnologije so kot številna druga uspešna podjetja bile prisiljene v svoje poslovanje vključiti tudi spletno bančništvo. Ker je konkurenca v bančnem sistemu danes na trgu zelo velika je za banke pomembno, da nenehno preverjajo kakovost svojih storitev, ki jih ponujajo, ter na podlagi tega izboljšujejo svoje poslovanje. Da bi lahko to zagotovili morajo ponudniki tovrstnih storitev raziskati želje strank, ter na podlagi njihovih pričakovanj oblikovati ustrezne ponudbe, da bi zadovoljile njihove potrebe. Čas gospodarske krize nam je prinesel, da so posamezniki še posebej pozorni na stroške, ki nastanejo pri bančnem poslovanju in hkrati tudi prinesel vedno zahtevnejše uporabnike tovrstnih storitev. V osrednjem delu smo se osredotočili na podrobnejšo predstavitev finančnega vidika vrednotenja e-bančnih storitev izbranih bank, ter ugotovili, da banke v večji meri ponujajo podobne storitve, kljub temu pa se stroški pri poslovanju nekoliko razlikujejo. Primerjali smo letne stroške poslovanja izbranih bank in ugotovili, da sta v Slovenskem bančnem sistemu najugodnejši med njimi Banka Koper in Abanka. Da bi banke zadovoljile svoje uporabnike, morajo ponuditi kakovostne storitve, tako smo v zadnjem delu naredili raziskavo o kakovosti e-bančnih storitev in zadovoljstvu njihovih uporabnikov. Ocene le-teh so pripomogle k vrednotenju realnih podatkov, s pomočjo katerih smo ugotovili, da banke komitentom večinoma nudijo kakovostne spletne storitve in da so ti v večji meri tudi zadovoljni z njimi. Največ anketirancev se strinja s trditvijo, da pri spletnem bančništvu prihranimo na času. Zadovoljstvo anketiranih uporabnikov pa se kaže predvsem pri zanesljivosti in točnosti izvedbe transakcij.
Ključne besede: Ključne besede: elektronsko bančništvo, spletno bančništvo, bančne storitve, stroški poslovanja, kakovost storitev, zadovoljstvo uporabnikov.
Objavljeno: 21.05.2014; Ogledov: 1254; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

75.
Elektronsko bančništvo : zlorabe in zaščita pred njimi
Denis Mlakar, 2014, diplomsko delo

Opis: Nagel razvoj informacijske tehnologije je povzročil številne spremembe v svetu. Ena izmed njih je pojav in razvoj elektronskega bančništva, ki postopoma nadomešča tradicionalni način poslovanja z bančnimi ustanovami. Diplomska naloga je usmerjena k raziskovanju in opisovanju pojmov s področja elektronskega bančništva, ki je ožje področje elektronskega poslovanja. Predstavljene so sodobne tržne poti, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju. Dandanes se tako bančne in druge finančne storitve večinoma opravljajo po elektronskih tržnih poteh z uporabo različnih komunikacijskih in informacijskih tehnologij brez neposrednega stika z bančnim delavcem. Elektronsko bančništvo prinaša tako prednosti kot slabosti za uporabnika in bančno ustanovo. Kljub vsem potencialom, ki jih prinaša se pogosto pozabi na bistveni element – dovolj učinkovito varnost. Z razvojem informacijske tehnologije je izvrševanje kaznivih dejanj postalo enostavnejše in bistveno bolj prikrito, kar na omenjenem področju predstavlja velik problem. Predstavljeni so posamezni primeri zlorab. Sama narava zlorab ima značilnosti mednarodnega organiziranega kriminala, kar je poleg omejenih finančnih sredstev eden izmed glavnih razlogov za malo uspešno preiskanih in pravnomočno zaključenih primerov. Potrebno se je zavedati, da stoodstotne varnosti ni mogoče zagotoviti, se ji pa lahko z ustreznimi varnostnimi mehanizmi približamo. Razvijajo se vedno novi mehanizmi za varovanje podatkov, ki so podrobneje predstavljeni. Problema zlorab se je potrebno lotiti holistično, zato je potrebno uporabiti tako preventivne kot represivne dejavnike in ukrepe. Le učinkovit varnostni model prinese rezultate oz. zmanjša število zlorab na minimum. V zadnjem delu naloge smo na podlagi podatkov spletne ankete, v kateri je sodelovalo 86 ljudi, raziskali stopnjo zaupanja pri uporabi teh storitev.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, elektronsko poslovanje, zlorabe, zaščita, informacijska tehnologija, informacijska varnost, diplomske naloge
Objavljeno: 14.05.2014; Ogledov: 963; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

76.
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO PREBIVALSTVA NA PRIMERU SKB BANKE
Robi Stepanovski, 2014, diplomsko delo

Opis: Elektronsko poslovanje je postalo vodeča sila razcveta moderne družbe. Brez njegove podpore si ne moremo predstavljati delovanja tržnih pravil kot jih sedaj poznamo. Pri elektronskem poslovanju igra eno od bistvenih vlog vprašanje varnosti in zaupnosti sporočil, ki se zamenjavajo med uporabniki. V poslovanje bank je elektronsko poslovanje pripeljalo veliko preoblikovanj in pozitivnih posledic. Konkurenca na trgu bančnih storitev in razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije sta banke spodbudila k odkrivanju novih distribucijskih kanalov, ki bi bančne storitve čim bolj približali komitentom. Uvajanje novih tržnih poti je povezana tudi z številnimi spremembami in prilagajanji v poslovanju bank. Aktualnim bančnim storitvam, ki so zdaj predvidene zlasti plačilnemu prometu, se bodo v prihodnosti priključile mnoge nove z namenom ponudbe celovitega bančništva za komitente. Internet, kot mednarodno omrežje, nudi bankam oporo pri uveljavljanju sodobnega bančništva. Z njegovim prispevkom so se bančne storitve še bolj približale bančnim komitentom, saj jih le-ti lahko opravijo kadarkoli in od koderkoli. Z internetnim poslovanjem komitenti privarčujejo čas ter denar, v bankah pa se lahko posledično bančni uslužbenci bolj usmerijo osebnemu obravnavanju izbirčnejših komitentov. Kljub mnogim ugodnostim, ki jih ponujajo sodobne bančne storitve, se le-te v Sloveniji uveljavljajo počasneje kot na primer v nekaterih severno evropskih državah (Švedska, Finska), kjer je elektronsko bančništvo najbolj razširjeno. Dejavniki za takšno stanje so med drugim dvomi o varnosti poslovanja preko elektronskih poti, premajhno poznavanje sodobnih tehnologij, ki ima za rezultat nejevernost v takšno obliko poslovanja in slabe zmožnosti dostopa do interneta. Takšno stanje zavezuje slovenske banke, da še bolj prevzeto pristopijo k uporabi sodobnih bančnih storitev.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, nevarnosti pri elektronskem poslovanju, elektronsko bančništvo, sodobne bančne poti, varnost elektronskega bančništva, prednost in slabosti elektronskega bančništva, SKB banka, SKB NET spletno bančništvo.
Objavljeno: 03.04.2014; Ogledov: 1719; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

77.
RAZVOJ IN UVAJANJE BANČNIH STORITEV MOBILNEGA BANČNIŠTVA V POSLOVNE BANKE
Maja Grušovnik, 2013, magistrsko delo

Opis: Hitrost razvoja tehnologije in tehnike, predvsem tempo življenja, nas sili v uporabo mobilnih tehnologij in pripomočkov. Z drugega zornega kota, pa nas gospodarska kriza, ki nas je zajela leta 2008, sili v iskanje cenejših storitev in izdelkov, šele potem se sprašujemo za varnost, kljub temu pa sta ti dve postavki zelo močno skupaj in tudi med seboj prepleteni. Veliko je na področju varnosti mobilnega poslovanja izboljšanega zaradi digitalnega podpisovanja in pametnih kartic. Zaradi tega tudi prihranimo čas, ki ga na koncu porabimo zopet za delo, saj smo z mobilnimi storitvami vedno bolj oddaljeni od družabnega življenja oziroma nas takšne inovacije silijo v nenehno delo. Mobilno bančništvo je eden izmed novih in ključnih storitev v mobilnem poslovanju in ima že kar nekaj uporabnikov, vendar še vedno je premalo izkoriščenega, glede na to kaj storitev mobilnega poslovanja ponuja. Po drugi strani, pa je mobilno poslovaje ena izmed cenejših rešitev poslovanja, saj potrebujemo za delo manj zaposlenih, s strani pridobivanja nepovratnih evropskih sredstev, pa imamo velike možnosti financiranja. Največji strošek pa še vedno ostaja izguba podatkov, zaradi izgube mobilnih telefonov in računalniških tablic. Južnoafriški trg je tvegal z investicijami najprej v infrastrukturo mobilnega signala in s tem pridobil pokritost signala sto odstotno, kar je že izhodišče za vsa težko dostopna področja, kjer lahko razvijajo poslovne prednosti s pomočjo mobilnega poslovanja. Sicer drzna investicija se je izkazala za najbolj uspešno.
Ključne besede: mobilno poslovanje, mobilno bančništvo, rešitve mobilnega bančništva, elektronsko bančništvo, digitalno podpisovanje, varnost poslovanja, stroški mobilnega bančništva, investicije
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 885; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

78.
BANČNIŠTVO V SENCI
Matej Vučanović, 2013, diplomsko delo

Opis: Diploma opisuje bančništvo v senci, ki ga globalno imenujemo Shadow Banking. Začelo se je pojavljati v začetku finančne krize, takoj po bankrotu četrte največje investicijske banke v ZDA Lehmans Brothers. Subjekti, ki tvorijo bančništvo v senci so obstajali že dolgo pred aktulano finančno krizo, vendar jih ni bilo v takšnem obsegu kot so sedaj. Obseg bančništva v senci se je začel širiti kmalu po letu 1990 in dosegel vrhunec leta 2008 na začetku finančne krize, ko so bile obveznosti bančništva v senci ocenjene na kar 67 miljard dolarjev. Bančništvo v senci tako imenujemo zaradi izogibanja bančnim regulacijam. Subjekti, ki tvorijo bančništvo v senci niso dejanske banke, ampak finančne institucije, ki z dejavnostmi delujejo podobno kot banke. Ne prejmajo pa depozitov, kar pomeni, da niso tretirane po enakih regulatorjih kot tradicionalne banke in se zaradi tega lahko izognejo regulaciji. Subjekti, ki sestavavljajo bančništvo v senci so hedge skladi angl. Hedge Funds, denarni skladi angl. Money market funds, vzajemni skladi ter dejavnosti kot so listinjenje angl. Securitizations, in posli s ponovnim odkupom angl. REPO markets. S pomočjo Evropske komisije ter FSB želijo z regulacijmi stabilizirat delovanje subjetkov v bančništvu v senci tako, da ne bodo ogrožali finančnega sistema.
Ključne besede: bančništvo v senci, regulacija, posebna namenska družba, listinjenje
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 2284; Prenosov: 348
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

79.
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO
Samo Lampret, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo najprej zaradi razjasnitve pojmov opisali elektronsko poslovanje in elektronsko bančništvo, oblike elektronskega bančništva ter njegov razvoj in rabo. Predstavil sem tudi storitve elektronskega bančništva kot so bančni avtomati, plačilne kartice, spletno bančništvo, mobilno bančništvo in telefonsko bančništvo. V nadaljevanju smo opisali tudi prednosti in slabosti elektronskega bančništva za komitenta in banko in predstavili banko Novo KBM ter nekatere storitve, ki jih ponuja svojim komitentom. Elektronsko bančništvo je ena izmed najpogosteje uporabljenih oblik komuniciranja z banko in komitentom ponuja dostop do poslovanja 24 ur na dan, vse dni v tednu. Poslujejo lahko od kjerkoli, s tem pa se zmanjšajo tudi čakalne vrste. Zaradi manjšega obsega papirnatih opravil je bankam omogočeno hitrejše in učinkovitejše servisiranje strank. Stranke so se razvadile in imajo vedno večje potrebe, želje in pričakovanja glede bančnih storitev, zato zahtevajo kakovostne, hitre in varne storitve in to jim elektronsko bančništvo danes že lahko omogoča.
Ključne besede: Elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, oblike elektronskega bančništva, elektronske prodajne poti, mobilno bančništvo, Bank@Net.
Objavljeno: 22.11.2013; Ogledov: 1600; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (698,56 KB)

80.
SPLETNO BANČNIŠTVO ZA SREDNJE VELIKA PODJETJA NA PRIMERU BANKE CELJE IN NOVE KREDITNE BANKE MARIBOR
Janja Repič, 2013, diplomsko delo

Opis: Banke so svojo priložnost, da se približajo novim ter obstoječim komitentom, začutile z razvojem interneta in s tem izoblikovale spletno bančništvo, ki jim je omogočilo nove tržne poti. Te tržne poti so predstavljale predvsem zniževanje stroškov poslovanja tako bankam kot tudi komitentom ter prihranek na času, kajti spletno bančništvo omogoča opravljanje bančnih storitev izven delovnega časa banke. Banke želijo svojim komitentom ponuditi kar se da najboljše, najsodobnejše ter najzanesljivejše storitve. Zato svoje storitve vedno znova nadgrajujejo ter se želijo približati svetovnemu trendu. Zaradi vedno večjega števila zlorab podjetij preko spletnega bančništva, banke varnosti posvečajo vedno več pozornosti, saj želijo svojim komitentom ponuditi najvarnejše spletno bančništvo. V diplomskem seminarju bomo v prvem delu opredelili elektronsko poslovanje, v katerega prištevam tudi elektronsko bančništvo. Prodajne poti e-bančništva predstavlja tudi spletno bančništvo, ki se vedno znova nadgrajuje in dopolnjuje. Njihova nadgradnja ali prenova pretežno temelji na varnosti spletnega bančništva, ki je najpomembnejša komponenta takšnega poslovanja. Tako bomo tudi te varnostne vidike spletnega bančništva predstavili. V nadaljevanju prvega dela diplomskega seminarja bomo opredelili ter predstavili prednosti in slabosti srednje velikega podjetja, ter proučili, kaj je to spletno mesto, ter kako je zgrajeno. V drugem delu diplomskega seminarja pa bomo podrobno predstavili dve izbrani banki, ki bosta ob koncu tudi predmet primerjave. To sta Banka Celje ter Nova kreditna banka Maribor. Vsaka izmed njiju ima svoje spletno bančništvo za podjetja. Pri Banki Celje se njihovo spletno bančništvo imenuje BC net, NKBM pa ga je poimenovala Poslovni Bank@net. Najprej bomo naredili predstavitev obeh omenjenih bank, kateremu bo kasneje sledila predstavitev spletnih mest, ponudba storitev spletnega bančništva ter uporaba varnostnih mehanizmov spletnega bančništva.
Ključne besede: Elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, spletno bančništvo, varnost elektronskega bančništva, spletno mesto, srednje veliko podjetje, Banka Celje, Nova kreditna banka Maribor.
Objavljeno: 22.11.2013; Ogledov: 1241; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (972,94 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici