| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Notranja revizija kot orodje upravljanja v družbi in revizijske komisije v povezavi z zadnjimi spremembami zakona o gospodarskih družbah
Barbara Bele, 2020, magistrsko delo

Opis: S porastom konkurenčnosti, globalizacija in s tem kompleksnosti sodobnega trga, so sodobne družbe postavljene pred stalno nove izzive poslovanja, ki se nanašajo na vzdrževanje ravnotežja med različnimi interesi družbenih deležnikov ter na zagotavljanje skladnega in pravilnega poslovanja glede na pravno-formalne zahteve gospodarskega okolja. Korporativno upravljanje zajema različne strateške poslovne procese, s katerimi družbe te funkcije uresničujejo. V dva temeljna stebra korporativnega upravljanja sta se tekom razvoja poslovnih strategij korporacij razvili funkcija notranje revizije in revizijske komisije. Namen magistrskega dela je raziskati prispevek notranje revizije kot orodja za upravljanje v družbi in predstaviti delovanje revizijske komisije v okviru najnovejših določb glede upravljavskih struktur družb. Namen magistrskega dela uresničujemo s podajanjem teoretične razlage ključnih pojmov, analizo vloge notranje revizije v podjetju, vloge revizijske komisije v različnih sistemih upravljanja družb in vloge sodelovanja revizijske komisije pri upravljanju podjetja ter s predstavitvijo ključnih novosti zadnjih novel Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 - uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 100/11 - skl. US, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 - ZPosS), v nadaljevanju: ZGD-1, v povezavi z raziskovalnim področjem. Z deskriptivno in komparativno metodo raziskovanja, metodo analize in sinteze ter metodo abstrakcije in konkretizacije ugotavljamo, da predstavlja notranja revizija orodje upravljanja v družbi (H1), da se notranja revizija kot orodje upravljanja v družbi in vloga revizijske komisije razlikujeta glede na upravljavsko strukturo družbe (H2) ter da notranja revizija in revizijska komisija prispevata k uspešnemu upravljanju podjetij (H3). Z ustrezno umestitvijo, organizacijo, sestavo in ustreznim delegiranjem nalog in odgovornosti notranje revizije in revizijske komisije lahko družba ključno profitira pri uresničevanju zadanih ciljev ter doseganju gospodarske uspešnosti.
Ključne besede: korporativno upravljanje, dvotirni sistem upravljanja, enotirni sistem upravljanja, notranja revizija, revizijska komisija, Zakon o gospodarskih družbah.
Objavljeno: 10.12.2020; Ogledov: 140; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

2.
Položaj notranjega revizorja v dvotirnem sistemu upravljanja
Tamara Bratkovič, 2018, diplomsko delo

Opis: Notranji revizor v dvotirnem sistemu upravljanja predstavlja podporo pri vodenju poslov in delovanju, predvsem na področju uprave. V diplomskem delu najprej opredelimo pojma notranja revizija in notranji revizor, naloge notranjega revizorja ter namen in cilje notranje revizije. Poudarimo tudi pomembno vlogo notranje revizije pri odkrivanju in odpravljanju prevar ter dodano vrednost, ki jo podjetju prinaša notranjerevizijska dejavnost. Nadalje opredelimo dvotirni sistem upravljanja, podrobneje opišemo njegovo strukturo, poudarimo glavne prednosti in slabosti tega sistema ter na koncu predstavimo še konflikt interesov in problem informacijske asimetrije v dvotirnem sistemu upravljanja. V zadnjem poglavju predstavimo položaj notranjega revizorja v dvotirnem sistemu, kjer je na položaj notranjega revizorja pomembno vplivala novela ZGD-1I.
Ključne besede: Notranja revizija, dvotirni sistem upravljanja, položaj notranjega revizorja, novela ZGD-1I
Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 420; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (884,33 KB)

3.
Primerjalnopravna ureditev sistemov upravljanja Evropske delniške družbe v Republiki Sloveniji in Združenem kraljestvu
Matej Slatinek, 2018, magistrsko delo

Opis: Evropska delniška družba ali s tujko Societas Europaea je pravna oseba gospodarskega prava Evropske unije. Je nadnacionalna oblika kapitalske družbe pri kateri je osnovni kapital razdeljen na delnice, njeni družbeniki pa za njene obveznosti ne odgovarjajo. Societas Europaea je rezultat dolgoletnih prizadevanj držav članic Evropske unije, da omogočijo ustanovitev nadnacionalne gospodarske družbe, ki bo pripomogla k boljšemu in predvsem lažjemu gospodarskemu povezovanju med državami članicami in nadaljnjemu razvoju notranjega – skupnega trga. Temeljni akt Evropske unije, ki ureja Societas Europaea, je uredba, torej akt, ki se v državah članicah neposredno uporablja. Zanimiv je nomotehnični pristop Uredbe o statutu Evropske družbe (SE), saj v njej niso natančno podani odgovori na vsa pravna vprašanja. Glede neurejenih pravnih vprašanj Uredba odkazuje na uporabo nacionalnega prava, državam članicam pa dodatno nalaga sprejem pravnih aktov, ki bodo omogočili učinkovito uporabo Uredbe v praksi. Iz tega vidika je Uredba o statutu Evropske družbe (SE) po definiciji bolj podobna direktivi, kot pa uredbi. Ena izmed značilnosti ureditve Societas Europaea je tudi možnost izbire sistema upravljanja. Tradicionalno je večina držav članic za »navadne« (nacionalne) delniške družbe določala obvezno uporabo enega izmed sistemov upravljanja in posledično je pri pogajanjih glede normativne ureditve Societas Europaea prišlo do nesoglasij pri določitvi sistema upravljanja le-te. Uveljavitev možnosti proste izbire sistema upravljanja je tako kompromis, ki so ga države članice sprejele. Ustanovitelji Societas Europaea lahko tako, ne glede na državo članico v kateri družbo ustanavljajo, izbirajo med enotirnim sistemom upravljanja, ki je bolj značilen za države članice, ki so s svojo pravno ureditvijo bližje »common law« pravnemu sistemu, in dvotirnim sistemom upravljanja, ki je bolj značilen za države članice, ki so bližje kontinentalni – nemški pravni ureditvi. Posledično se je po sprejemu Uredbe v večini držav članic pojavil problem, kako ustanoviteljem Societas Europaea omogočiti prosto izbiro sistema upravljanja. Le redke države članice so že pred tem omogočale prosto izbiro sistema upravljanja tudi pri »navadnih« (nacionalnih) delniških družbah. Večina je namreč pri ustanovitvi le-teh, kot obveznega, določala enega izmed sistemov. Zanimivo je torej predvsem to, kako in na kakšen način so možnost izbire sistema upravljanja omogočile države članice, ki so tradicionalno omogočale oziroma zahtevale uporabo le enega sistema upravljanja ter kakšne poti in rešitve so pri tem ubirale.
Ključne besede: delniška družba, Evropska unija, evropska delniška družba, gospodarsko statusno pravo, Societas Europaea, korporacijsko upravljanje, enotirni sistem upravljanja, dvotirni sistem upravljanja, implementacija.
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 661; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

4.
NAGRAJEVANJE IN PLAČILO ČLANOV NADZORNEGA SVETA
Mateja Podpečan, 2016, diplomsko delo

Opis: predstavitev enotirnega in dvotirnega sistema upravljanja, oblikovanje in sestava nadzornega sveta v Sloveniji, v Nemčiji in upravni odbor v Ameriki, pristojnosti in vloga nadzornega sveta v Sloveniji, Nemčiji in Ameriki in primerjava politike nagrajevanja v Sloveniji, Nemčiji in Ameriki.
Ključne besede: nadzorni svet, sejnine, politika nagrajevanja, dvotirni sistem upravljanja, enotirni sistem upravljanja
Objavljeno: 04.11.2016; Ogledov: 957; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

5.
PREDNOSTI IN SLABOSTI ENOTIRNEGA SISTEMA UPRAVLJANJA
Nina Majcen, 2016, magistrsko delo

Opis: Družbe, ki imajo enotirni sistem, imajo poleg skupščine delničarjev še upravni odbor kot organ vodenja in nadzora, medtem ko imajo družbe z dvotirnim sistemom poleg skupščine še upravo kot organ vodenja in nadzorni svet kot organ nadzora. V svetu in EU prevladuje enotirni sistem upravljanja, ki je značilen za trge z razpršeno strukturo lastništva, dobro razvitim kapitalskim trgom in majhnim vplivom države na upravljanje družb. Delniške družbe z enotirnim sistemom upravljanja v Sloveniji niso pogoste. Za slovenski pravni red je imela velik pomen Uredba o statutu evropske družbe, saj je na podlagi njenih določb Slovenija uvedla in dala možnost družbam, da same izberejo sistem upravljanja, s čimer je enotirni sistem postal enakovreden dvotirnemu. Ključna prednost enotirnega sistema izhaja iz njegove zasnove, da se funkciji vodenja in nazora opravljata v okviru istega organa, to omogoča učinkovitejše upravljanje družbe. Člani odbora se sestajajo pogosteje, neizvršni direktorji so v primerjavi s člani nadzornih svetov bolje informirani o poslovanju družbe, sprejemanje odločitev poteka kot rezultat dialoga in omogoča hitrejše odločanje. Enotirni sistem omogoča delničarjem tudi večjo avtonomijo pri ureditvi razmerij med vodenjem in nadzorom družbe ter pri določanju pristojnosti posameznih organov in jim daje tudi večji vpliv na upravljanje družbe. V enotirnem sistemu namreč delničarji imenujejo in odpokličejo člane upravnega odbora, to v dvotirnem sistemu, kjer člane uprave imenuje nadzorni svet, ni možno. Pri odpoklicu je razlika med sistemoma tudi v tem, da lahko delničarji člane upravnega odbora kadarkoli odpokličejo brez utemeljenega razloga, medtem ko so v dvotirnem sistemu razlogi določeni z zakonom. Poleg tega so v enotirnem sistemu dopustni tudi posegi skupščine delničarjev na področje vodenja poslov, to v dvotirnem sistemu ni dovoljeno. Uprava v dvotirnem sistemu namreč vodi posle samostojno in na lastno odgovornost in razen za posle, za katere je potrebno soglasje nadzornega sveta, in v primeru, če uprava to zahteva, nadzornemu svetu in skupščini ni dovoljeno odločati o vprašanjih vodenja poslov. V enotirnem sistemu pa skupščina lahko daje upravnemu odboru (in izvršnim direktorjem) navodila in omejitve, ki jih morajo le-ti pri opravljanju svojih nalog upoštevati, postavlja pa se vprašanje, kakšen obseg njenega vpliva je dopusten, če ni opredeljen v statutu družbe. Člani nadzornega sveta v dvotirnem sistemu so bolje pozicionirani za izvajanje nadzora, saj so oblikovani v posebnem organu, to jim omogoča, da so neodvisni od uprave. V enotirnem sistemu se zaradi združljivosti funkcije vodenja in nadzora v okviru enega organa pojavlja vprašanje, kdo je pristojen za vodenje poslov in kdo za nadziranje. V praksi se je zaradi težav, povezanih s pomanjkljivim nadzorom v enotirnem sistemu, izoblikovala takšna razmejitev pristojnosti, da izvršni direktorji vodijo posle, neizvršni direktorji pa nadzirajo poslovanje. Zaradi konflikta interesov se vedno bolj poudarja zagotavljanje neodvisnosti neizvršnih direktorjev in ustreznega razmerja med izvršnimi in neizvršnimi direktorji, to delničarjem daje večje zagotovilo za boljši nadzor. V enotirnem sistemu je (bilo) namreč mogoče, da je imela ena oseba široke pristojnosti in veliko moč, če je opravljala funkcijo predsednika upravnega odbora in glavnega izvršnega direktorja hkrati. Nezdružljivost teh funkcij je zdaj določena v kodeksih ali že z zakonodajo. Prav te aktivnosti za odpravo pomanjkljivosti nadzorne funkcije v enotirnem sistemu dejansko pomenijo približevanje enotirnega sistema dvotirnemu sistemu. Ker ima vsak od predstavljenih sistemov svoje prednosti in slabosti je pomembno, da jih delničarji pri izbiri sistema upravljanja poznajo in upoštevajo, da lahko izberejo v danih okoliščinah najbolj ustreznega.
Ključne besede: korporativno upravljanje, enotirni in dvotirni sistem upravljanja, upravni odbor, izvršni in neizvršni direktorji, javne delniške družbe, korporacijsko pravo, uprava, nadzorni svet, vodenje poslov in nadzor
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 4075; Prenosov: 668
.pdf Celotno besedilo (1017,11 KB)

6.
PREHOD IZ DVOTIRNEGA V ENOTIRNI SISTEM UPRAVLJANJA V DRUŽBI IMPOL 2000 D.D.
Boris Kos, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo z naslovom Prehod iz dvotirnega v enotirni sistem upravljanja v družbi Impol 2000 d.d. bralcu predstavi tematiko poteka prehoda in značilnosti posameznega sistema upravljanja. V diplomskem delu je najprej predstavljena delniška družba, nato Evropska delniška družba. Predvsem ureditev Evropske delniške družbe je pomembna za razvoj enotirnega sistema upravljanja kapitalskih družb v našem pravnem redu. Nato smiselno sledi predstavitev temeljnih značilnosti enotirnega sistema upravljanja in dvotirnega sistema upravljanja, hkrati s predstavitvijo posameznih organov. Predstavljena so tudi razmerja med organi, ter prednosti in slabosti obeh sistemov. Nazadnje je v diplomskem delu predstavljena družba Impol 2000 d.d., ter družbina nova ureditev, to je uvedba enotirnega sistema upravljanja. Opisan je postopek in dokumenti, ki so bili potrebni za prehod iz dvotirnega sistema upravljanja v enotirni sistem upravljanja. Najpomembnejši dokument je Statut družbe, ki je bil zaradi spremembe sistema upravljanja v večinskem delu tudi spremenjen. Ker družba Impol 2000 d.d. izpolnjuje večino predpostavk za enotirni sistem upravljanja, nas to privede do zaključka, da je bila uvedba enotirnega sistema upravljanja v družbi Impol 2000 d.d. smiselna, saj je doprinesla predvsem boljše sodelovanje med organom nadzora in organom poslovodstva, kar posledično izboljša potek informacij med organoma.
Ključne besede: Delniška družba, enotirni sistem upravljanja, dvotirni sistem upravljanja, ZGD-1, Impol 2000 d.d.
Objavljeno: 26.02.2016; Ogledov: 1519; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (721,89 KB)

7.
Sprememba sistema upravljanja v gospodarski družbi Impol 2000 d.d., ( Prehod iz dvotirnega v enotirni sistem upravljanja)
Dejan Košir, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Sprememba sistema upravljanja v družbi Impol 2000 d.d., (Prehod iz dvotirnega v enotirni sistem upravljanja) predstavlja bralcu tematiko, kateri se zadnje čase tako v tuji, kot tudi v domači pravni in ekonomski literaturi posveča vedno več pozornosti. Govorimo o korporacijskem upravljanju gospodarskih družb. Od dobrega korporacijskega upravljanja je v veliki meri odvisna uspešnost sleherne gospodarske družbe, saj ji le to zagotavlja obstoj na trgu in možnost razvoja. V diplomskem delu je najprej predstavljen pojem korporacijskega upravljanja, kjer smo ugotovili, da ni enotne opredelitve tega pojma, ter da ta pojem tako tuji, kot domači avtorji opredeljujejo različno. V naslednjem poglavju je predstavljena zakonska podlaga korporacijskega upravljanja v Republiki Sloveniji. Nato sledi predstavitev temeljnih značilnosti enotirnega in dvotirnega sistema upravljanja, predstavitev posameznih organov v enotirnem in v dvotirnem sistemu upravljanja hkrati s predstavitvijo posameznih organov so predstavljena tudi razmerja med njimi, na koncu poglavja so predstavljene prednosti in slabosti obeh sistemov upravljanja. Zatem sledi kratka predstavitev družbe Impol 2000 d.d., analiza obstoječega sistema upravljanja, na koncu pa bralcu predstavimo možnost uvedbe enotirnega sistema upravljanja v družbo Impol 2000 d.d., Pri tem ugotovimo, da družba Impol 2000 d.d., izpolnjuje večino predpostavk na katerih temelji enotirni sistem upravljanja ter, da ima pripravljene ustrezne predloge aktov, ki so potrebni za spremembo sistema upravljanja. To nas privede do zaključka, da bi bila uvedba enotirnega sistema upravljanja v tej družbi smiselna. Saj bi enotirni sistem upravljanja družbi Impol 2000 d.d., prinesel boljše in tesnejše sodelovanje med organom nadzora in organom poslovodstva, kar naj bi izboljšalo pretok informacij med njima in hkrati izboljšalo kakovost dela članov upravnega odbora, ki so odgovorni za poslovodenje, saj boljše in kakovostnejše informacije omogočajo tudi boljši nadzor.
Ključne besede: korporacijsko upravljanje, delniška družba, enotirni sistem upravljanja, dvotirni sistem upravljanja, ZGD-1, Impol 2000 d.d..
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 2325; Prenosov: 356
.pdf Celotno besedilo (382,34 KB)

8.
UPRAVLJANJE TVEGANJ V KONKRETNEM PODJETJU
Snežana Kaliope, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Diplomski seminar obravnava upravljanje in obvladovanje tveganj, predvsem finančnih. V prvem delu sem tako opredelila nekaj finančnih tveganj ter izpostavljenost podjetij finančnim tveganjem. Podjetja se lahko med drugim srečujejo z transakcijsko, translacijsko in ekonomsko izpostavljenostjo. S podrobnim poznavanjem poslovanja ter poslovnega okolja pa bi se lahko podjetja zavarovala oziroma obvladala tveganja in se tako izognila posledicam, ki jih le ta povzročajo. Skozi obdobja postaja obvladovanje tveganja sestavni del vodenja podjetij, kar omogoča stabilizacijo celotnega podjetja in hkrati dvig konkurenčnosti. Drugi del diplomskega seminarja zajema predstavitev podjetja Istrabenz d.d. ter poslovanje družb v Skupini Istrabenz. V podjetju imajo razvito kontrolinško funkcijo, kjer rezultate poslovanja primerjajo z zastavljenimi cilji ter izvajajo mesečna in kvartalna poročanja. Finančno upravljanje v podjetju pa poteka po dvotirnem sistemu, kjer imamo tri organe upravljanja: skupščino delničarjev, nadzorni svet in upravo. V zadnjih letih po mojem mnenju sistem ni deloval korektno in nadzorni organi niso delovali v skladu s svojimi funkcijami. V celotnem poslovanju podjetja med viri financiranja pomembno vlogo predstavlja tudi kredit. Pri tem pa so seveda banke tiste, ki odločajo o kreditiranju in so tako tudi same soočene z raznimi tveganji. Zaradi negotovosti, ki nastajajo pri sklepanju poslov, prisili podjetja, da premislijo o svojem zavarovanju, plačilnih pogojih in drugih dejavnikih, ki lahko vplivajo na slabo izvedbo posla in s tem posledično tudi na celotno poslovanje. Kljub temu, da podjetje ustvarja dobiček, se vsekakor srečuje z raznimi poslovnimi, finančnimi in kreditnimi tveganji, ki pa so lahko obvladljiva, če si le zanje zastavimo primerne cilje obvladovanja.
Ključne besede: finančna tveganja, izpostavljenost, transakcijska izpostavljenost, cilji upravljanja tveganj, dvotirni sistem upravljanja
Objavljeno: 21.12.2010; Ogledov: 3112; Prenosov: 633
.pdf Celotno besedilo (781,65 KB)

9.
Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici