1. Vpliv davčne zakonodaje na izplačila dividend v Republiki Sloveniji, Nemčiji, Švici in DanskiJanuz Pepaj, 2020, diplomsko delo Opis: Osrednji cilj diplomskega projekta, sestavljenega iz štirih delov, je spoznati, kako se opredeljujejo dividende in seznanitev z vrstami dividend. V drugem poglavju podrobno opišemo prednosti in slabosti dividend ter posledice koronavirusa pri izplačevanju dividend. V zadnjem delu drugega poglavja se posvečamo dividendni politiki največjih slovenskih podjetij ter dividendam, ki so jih svojim delničarjem nakazovala v zadnjih letih. V tretjem poglavju predstavimo različne sisteme obdavčevanja dividend, ki jih države uporabljajo. V tretjem poglavju navajamo vrste sistemov, ki so v rabi v državah EU, v četrtem delu pa obravnavamo obdavčitve dividend v Sloveniji in jih primerjamo še s tremi državami OECD. V zadnjem poglavju na kratko predstavimo sporazume, ki jih ima Slovenija sklenjene z izbrano trojico držav z vidika izogibanja dvojnega obdavčevanja na ravni davkov od dohodka in premoženja. Ključne besede: dividenda, vlagatelji, mednarodni sporazumi, dvojno obdavčevanje, koronavirus Objavljeno v DKUM: 21.10.2020; Ogledov: 969; Prenosov: 119
Celotno besedilo (638,69 KB) |
2. Izogibanje dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja med Republiko Slovenijo in Republiko HrvaškoLaura Ornik, 2018, diplomsko delo Opis: V vsaki državi veljajo zakoni, ki urejajo davke. Davki so z vidika države pomemben prihodek za državo oz. za njen proračun in so namenjeni zadovoljevanju potreb. Z vstopom držav v Evropsko unijo se je odprl prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi. S tem se je povečevala tudi možnost tako za gospodarske kot za fizične osebe, da so zavezani za plačilo istovrstnega davka v več državah. Začel se je pojavljati problem dvojnega obdavčevanja, ki pa so ga države začele reševati s podpisom konvencij oz. sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja. Gre za mednarodne pogodbe, s katerimi dve državi natančno določita, kaj lahko obdavči katera od njiju, in tako dosežeta pošteno razmerje med njunimi davčnimi prihodki. Državi se morata dogovoriti tudi o medsebojnem izmenjavanju informacij in s tem preprečiti davčne utaje.
V diplomskem delu se osredotočimo na razumevanje pojma dvojnega obdavčevanja in razumevanje uporabe sporazumov o izogibanju le-tega. Najprej predstavimo pojem in vrste dvojnega obdavčevanja ter razkrijemo vzrok, zakaj se dvojno obdavčevanje sploh pojavi. Predstavimo možnost izogibanja dvojnega obdavčevanja z uporabo sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja. Osredotočimo se predvsem na Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, ki ga proučimo tudi na primeru podjetja, ki posluje v Sloveniji in na Hrvaškem. Ključne besede: davki, dvojno obdavčevanje, sporazum, Slovenija, Hrvaška Objavljeno v DKUM: 07.11.2018; Ogledov: 1766; Prenosov: 172
Celotno besedilo (857,30 KB) |
3. Davčna obravnava dohodkov čezmejnih delovnih migrantov in napotenih delavcevVesna Račel, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava obdavčitev čezmejnih delovnih migrantov iz vidika davčne diskriminacije v odnosu do rezidentov Slovenije, ki so zaposleni v Sloveniji. Čezmejni delovni migranti so obdavčeni v državi rezidentstva in v državi vira, pri čemer pa se v izogib dvojnemu obdavčenju upošteva Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Problematika dvojen obdavčitve se nanaša na ukinitev posebne davčne olajšave. Jedro magistrskega dela se začne s poglavjem o čezmejnih delovnih migrantih, kjer je analiziran izračun dohodka čezmejnega delovnega migranta iz vidika obdavčitve ter opravljena primerjava dohodka čezmejnih delovnih migrantov v Avstriji in Nemčiji v luči dvojne obdavčitve. V tretjem poglavju je govora o napotenih delavcih ter njihovo obdavčitvijo dela v primerjavi z delavci rezidenti, ki so zaposleni v Sloveniji, kjer ugotovim, da so napoteni delavci davčno bolj obremenjeni. V četrtem poglavju je opravljena analiza dohodninskih sistemov med Slovenijo, Avstrijo in Nemčijo, ki je podala rezultat, da ima Slovenija dohodninski sistem nastavljen tako, da pobere čim več davka, medtem ko sta sistema Avstrije in Nemčije usmerjena k čim manjšim doplačilom davka za povprečnega zaposlenega. Ključne besede: čezmejni migranti, napoteni delavci, dohodnina, Slovenija, Avstrija, Nemčija, dvojno obdavčevanje Objavljeno v DKUM: 09.12.2016; Ogledov: 2181; Prenosov: 255
Celotno besedilo (1,25 MB) |
4. IZOGIBANJE DVOJNEMU OBDAVČEVANJUBrigita Kuhar, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Problematika dvojnega obdavčevanja danes ni več v središču pozornosti držav članic OECD, ker so nekatere države sklenile skoraj vse bilateralne sporazume, ki so jih pri tej problematiki morale skleniti. Za nacionalne države dvojno obdavčevanje dohodka tako ni več ena večjih težav pri mednarodnem investiranju in trgovanju, temveč so to skrivanje dobičkov, utaja davkov in beg rezidentov v države z bolj ugodno zakonodajo.
Sklepanje pogodb tako prehaja v naslednjo fazo, v sklepanje multilateralnih pogodb, kot sta FATCA in akcijski načrt BEPS-Report, katerih cilj je avtomatska izmenjava podatkov, vzpostavitev enotnih standardov pri obdavčevanju in razkrivanje agresivnega davčnega načrtovanja.
V diplomskem delu želimo pokazati izzive, pred katerimi se nahajajo države, ko želijo vzpostaviti pravičnejšo davčno ureditev. Ključne besede: izogibanje, dvojno obdavčevanje, vrste dohodkov, mednarodno obdavčevanje, davčno načrtovanje Objavljeno v DKUM: 18.10.2016; Ogledov: 1782; Prenosov: 205
Celotno besedilo (887,98 KB) |
5. Pomen izogibanja dvojnega obdavčevanja pri obdavčitvi pravnih oseb z analizo sklenjenih sporazumov z izbranimi državamiMartina Angelini, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je obravnavana problematika mednarodnega dvojnega obdavčevanja dohodkov pravnih oseb skozi analizo ukrepov za izogibanje dvojnega obdavčevanja tako na nacionalni kot bilateralni ravni. Podana je analiza določb slovenskega korporacijskega zakona, ki so relevantne za preprečevanje dvojnega obdavčevanja rezidentov na podlagi svetovnega dohodka kot tudi nerezidentov za dohodke z virom v Sloveniji. Poseben poudarek je namenjen povezanim osebam, od analize različnih zakonskih opredelitev pojma povezanih oseb do analize določb zakona, ki obravnava obdavčitev povezanih oseb. Opravljena je primerjalna analiza treh mednarodnih sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki jih je sklenila Slovenija, in sicer z Nemčijo, Italijo in Srbijo. Sporazumi temeljijo na Vzorčni konvenciji OECD, ki skupaj s komentarjem predstavlja pomemben inštrument pri izogibanju dvojnega obdavčevanja. Primerjalno so analizirani sistemi obdavčitve pravnih oseb v izbranih državah s poudarkom na unilateralnih merilih za odpravo dvojnega obdavčevanja. Teoretične podlage in zakonske rešitve so podkrepljene s številnimi primeri, kar nalogi daje pomembno uporabno vrednost. Slovenija kot članica Evropske unije je podvržena pravnemu redu te skupnosti, zato so v nalogi analizirane nekatere sodbe Sodišča EU, ki obravnavajo problematiko dvojnega obdavčevanja. Ključne besede: davek od dohodka pravnih oseb, dvojno obdavčevanje, Italija, Srbija, Nemčija, metoda odbitka, metoda oprostitve, davčni odtegljaj, Vzorčna konvencija OECD, načelo svetovnega dohodka, načelo vira Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 2531; Prenosov: 298
Celotno besedilo (1,76 MB) |
6. PRIMERJALNO PRAVNI PRIKAZ DIREKTNE OBDAVČITVE DOBIČKA STALNE POSLOVNE ENOTE V SLOVENIJI, AVSTRIJI IN NA NIZOZEMSKEMEvelina Novak, 2016, magistrsko delo Opis: Davčna zakonodaja posamezne države poleg dobička družb, ki se štejejo za davčne rezidente, obdavčuje tudi določene poslovne aktivnosti, ki jih na njenem teritoriju izvajajo tuje družbe in se štejejo za davčne nerezidente. Pri tem davčna zakonodaja, tako domača kot tuja, za namene obdavčitve definira stalno poslovno enoto, ki je umetna tvorba in predstavlja dogovor o obdavčitvi med dvema državama.
Družba ne more biti obdavčena v drugi državi, v kolikor v njej ne opravlja dejavnosti po stalni poslovni enoti. Obstoj stalne poslovne enote nerezidenta na območju ene države namreč pomeni pravico te države, da obdavči dohodke, ki jih je stalna poslovna enota ustvarila na njenem teritoriju. Za izogibanje in reševanje problemov, ki nastanejo iz dvojnega obdavčevanja se kot vodilo uporablja OECD-Vzorčna konvencija, ki predstavlja tudi orodje za sklenitev bilateralnih davčnih sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčevanju.
Po presoji aktivnosti družbe z vidika določb o obstoju stalne poslovne enote, se izvede kompleksna določitev dobička, ki je predmet obdavčitve v državi vira. Dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti je tisti dobiček, za katerega bi se lahko pričakovalo, da bi ga dosegla, če bi bila samostojna in ločena družba. Poročilo o pripisu dobička stalne poslovne enote uveljavlja poseben pristop, t.i. AOA princip za pripis dobička, ki ga davčni organi povečini priznavajo kot ustreznega. Lahko rečemo, da je stalna poslovna enota element, ki dokazuje povezavo med prihodkom, davčnim zavezancem in državo, da upraviči svojo pravico do obdavčitve.
Koncept stalne poslovne enote, kot ga definira veljavna OECD-Vzorčna konvencija in tudi slovenska zakonodaja, že dolgo ni v koraku s trendi poslovanja. OECD ima z BEPS akcijskimi načrti, sprejetimi oktobra 2015, dobro zasnovo za preprečitev zlorab koncepta stalne poslovne enote in za odlivanje dobička. Vprašanje seveda je, kdaj in kako uspešni bodo novi ukrepi, ki jih večina držav članic OECD zaenkrat še ni implementirala v svojo nacionalno zakonodajo. Ključne besede: stalna poslovna enota, pripis dobička, dvojno obdavčevanje, AOA princip, OECD-Vzorčna konvencija, konvencije, BEPS Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 2079; Prenosov: 196
Celotno besedilo (1,51 MB) |
7. OBDAVČITEV FIZIČNIH OSEB PO NAČELU SVETOVNEGA DOHODKA MED SLOVENIJO IN ITALIJOJanja Markošek, 2013, diplomsko delo Opis: Dejstvo, da oseba dela zunaj svojih meja, ne sme biti razlog za povečano davčno obremenitev, saj bi bilo neupravičeno.
Zato večina držav v primeru neomejene davčne obveznosti upošteva načelo svetovnega dohodka, v primeru omejene davčne obveznosti pa načelo po viru. Po načelu svetovnega dohodka so v obdavčenje zavzeti vsi dohodki davčnega zavezanca, ne glede na to, kje so bili ustvarjeni. Svetovni dohodek se tako obdavčuje v rezidentni državi.
Za izogibanje dvojnemu obdavčevanju pa države sklepajo sporazume. V njih določijo pravila kako bodo obdavčeni dohodki. Državi tako določita do katere meje uporabljata svoje zakone in jih omejita. Ključne besede: Italija, načelo svetovnega dohodka, metoda odbitka, metoda oprostitve, dvojno obdavčevanje, rezident. Objavljeno v DKUM: 19.11.2013; Ogledov: 3731; Prenosov: 255
Celotno besedilo (587,46 KB) |
8. DAVČNE OAZEGoran Knežević, 2011, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti vrste davčnih oaz in njihove značilnosti, ter možne načine legalnega izogibanja plačevanja davčnih obveznosti na globalni ravni in pri nas. Predstavil sem nekatere vrste davčnih oaz, ter podkrepil njihove značilnosti s primeri najzanimivejših držav, ki veljajo za davčne oaze. Prav zaradi tega sem izpostavil dejavnike, zaradi katerih se odločajo za izbiro posamezne davčne oaze. Pri izboru prihaja do pozitivnih in negativnih učinkov predvsem pri poslovanju. Še posebej sem izpostavil zlorabe davčnih oaz. Da ne bi prihajalo do zlorab, ter prevelikega vpliva na delovanje davčnih oaz, sem opisal še ukrepe Evropske unije in drugih organizacij, ki delujejo v ta namen.
Če sem se v teoretičnem delu osredotočil na davčne oaze na splošno, ter na elemente, ki so povezani z davčnimi oazami bolj na globalni ravni, sem v empiričnem delu opisal delovanje davčnih oaz v povezavi s slovenskimi podjetji ter slovenskim gospodarskim prostorom. Želel sem predstaviti nekatere primere slovenskih podjetij in vplivnih ljudi iz slovenskega gospodarstva, ki so povezani z delovanjem v davčnih oazah po svetu. Ključne besede: Ključne besede: Davčne oaze, vrste davčnih oaz, offshore podjetja, davčna konkurenca, pranje denarja, dvojno obdavčevanje. Objavljeno v DKUM: 19.01.2012; Ogledov: 6436; Prenosov: 1260
Celotno besedilo (334,15 KB) |
9. DAVČNI VIDIK IZPLAČILA DOBIČKA PRI ODVISNI DRUŽBI V SLOVENIJI IN OBVLADUJOČI DRUŽBI NA MADŽARSKEMRok Horvat, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi sem prikazal pomen, namen in vrste povezanih podjetij, kakor tudi povezanost med davčnim in računovodskim izkazovanjem. Predstavil sem pravila in zakonodajo v zvezi s prenosom dobička od odvisne družbe k obvladujoči po SRS in MRS. Posebej sem izpostavil davčni vidik povezanih podjetij v Sloveniji in na Madžarskem in zakon o ratifikaciji o izogibanju dvojnega obdavčevanje med Slovenijo in Madžarsko, ki je ključnega pomena pri poslovanju odvisnih družb v obeh državah. V praktičnem delu naloge sem na osnovi primera odvisnega podjetja X ugotovil, da se podjetje sooča s posledicami pretekle davčne izgube in trenutne težke gospodarske situacije. Zaradi tega so zelo previdni pri prenosu dobička na obvladujoče podjetje Y in dajejo prednost predvsem dolgoročni rasti odvisnega podjetja X in njegovi svetli prihodnosti. Zaradi tega bo dobiček ostal v odvisni družbi in si bodo tako zagotovili rezerve ob morebitnem slabšem poslovanju v prihodnosti. Ključne besede: Povezana podjetja, odvisno podjetje, obvladujoče podjetje, prenos dobička, davek od dobička, davčna bilanca, transferne cene, dvojno obdavčevanje, odvisna družba v Sloveniji, obvladujoča družba na Madžarskem, konsolidacija. Objavljeno v DKUM: 28.01.2011; Ogledov: 2147; Prenosov: 149
Celotno besedilo (685,19 KB) |
10. ZAKAJ OBSTAJA INTERES ZA DELOVANJE PODJETIJ V OFFSHORE PODROČJIHMatej Grobovšek, 2009, diplomsko delo Opis: V nastali diplomski nalogi je predstavljen interes, ki obstaja za delovanje podjetij na offshore področjih, njihovi uporabniki, oblike družb, ki se največkrat uporabljajo in praktičen prikaz uporabe offshore podjetij z namenom znižanja davčne obveznosti ter maksimiziranja dobička. Opisali smo nastanek, delovanje, lastnosti in značilnosti offshore področij, njihove pozitivne in hkrati negativne plati. Predstavljeni so dejavniki, ki so pomembni pri odločitvi selitve premoženja v offshore jurisdikcijo in njihova geografska delitev. Poleg vseh pozitivnih lastnosti, ki jih offshore področja nudijo tako uporabnikom, kot tudi področjem samim, se slednja uporabljajo oziroma zlorabljajo tudi za nelegalno poslovanje, kot je pranje denarja in skrivanje imetja pred obdavčitvijo. Zaradi tega je organizacija OECD začela izvajati vedno večje pritiske nad davčnimi oazami, ki so slej kot prej morale popustiti pritiskom in se podrediti ter sprejeti njihove zahteve. Po novem je pripravljeno sodelovati 82 davčnih oaz, ki so obljubila, da bodo podpisala predlagani model pogodbe z OECD o izmenjavi podatkov in izročala podatke o storilcih kriminalnih ali terorističnih dejavnosti, ter vsaj poskusila izboljšati administrativno preglednost sodnih registrov in lokalnih finančnih ustanov...
Ključne besede: offshore področja, offshore center, davčni paradiž, davčna oaza, davki, davčna utaja, uporabniki offshore področja, dvojno obdavčevanje, davčno izogibanje, izogibanje dvojnemu obdavčevanju, OECD, pranje denarja, tehnike pranja denarja. Objavljeno v DKUM: 25.09.2009; Ogledov: 2819; Prenosov: 338
Celotno besedilo (726,72 KB) |