SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
PROBLEMATIKA DAVČNIH ODTEGLJAJEV S PRIMEROM V KOVINSKO-PREDELOVALNEM PODJETJU
Manuela Maršič, 2009, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomskega dela smo najprej na kratko predstavili davčne odtegljaje, čemur je sledila podrobnejša proučitev zakonskih in drugih aktov, ki urejajo področje obdavčitve dohodkov z virom v Sloveniji. Nato smo bralce seznanili s področji davčnih odtegljajev ter s problematiko v povezavi z njimi, s katero se srečujejo kovinsko-predelovalna podjetja pri nas. Za zaključek smo na praktičnem primeru prikazali, kakšen vpliv imajo davčni odtegljaji na poslovno odločanje.
Ključne besede: davčni odtegljaj, obresti, mednarodne konvencije, dvojna obdavčitev, kovinsko-predelovalno podjetje, svetovni dohodek, dohodki z virom v Sloveniji
Objavljeno: 27.11.2009; Ogledov: 1503; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (489,05 KB)

2.
SKLADNOST KONVENCIJ O IZOGIBANJU DVOJNI OBDAVČITVI MED SLOVENIJO, HRVAŠKO, MADŽARSKO, ITALIJO IN AVSTRIJO Z USMERITVAMI OECD
Nataša Šeliga, 2010, diplomsko delo

Opis: Proučili smo pomen konvencij o izogibanju dvojni obdavčitvi. Dvojno obdavčitev odpravimo že z določanjem rezidentstva, saj s tem določimo katera država ima pravico do obdavčitve dohodka oziroma premoženja. Odprava dvojne obdavčitve lahko izboljša davčno — finančni položaj davčnih zavezancev, toda na drugi strani lahko povzroči izgubo davčnega vira ali zmanjšanje davčnih prihodkov. Države sklepajo konvencije zaradi izogibanja dvojni obdavčitvi. Konvencije o izogibanju dvojni obdavčitvi so mednarodne pogodbe, katerih osnovni nameni so predvsem v odpravi mednarodne dvojne obdavčitve, preprečevanju davčnih utaj in drugih izogibanj plačevanju davkov, razdelitev pravic obdavčevanja med državama pogodbenicama in preprečevanju davčnih diskriminacij. Primerjali smo skladnost konvencij o izogibanju dvojni obdavčitvi med Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko, Italijo in Avstrijo. Ugotovili smo, da do bistvenih razlik med konvencijami ne prihaja, saj države, ki sklepajo konvencije, jih sklepajo po Vzorčni konvenciji OECD. Glavna lastnost te konvencije je njena fleksibilnost. Ravno ta lastnost je razlog za neidentičnost med konkretnimi konvencijami, oziroma razlog za razlike v vsebini določb med njimi. Konvencije Hrvaške, Madžarske, Italije in Avstrije sklenjene s Slovenijo se razlikujejo predvsem glede na osebe, na katere se konvencije nanašajo, glede na pomorski, celinski in zračni promet. Pri davkih, za katere se uporablja konvencija, prihaja do manjših razlik, saj so davki večinoma isti, le pri nekaterih državah srečujemo še dodatne davke, ki jih opredeljujejo države pogodbenice. Hrvaška se razlikuje od omenjenih držav v izmenjevanju informacij za potrebe DDV zaradi tega, ker ni članica EU, razlike pa smo našli tudi v dividendah, predvsem v %, prav tako pa tudi pri licenčninah in avtorskih honorarjih, kjer je stopnja obdavčitve med Slovenijo in Hrvaško, Madžarsko ter Italijo 5 %, med Slovenijo in Avstrijo pa 10 %.
Ključne besede: Dvojna obdavčitev dohodka, metoda oprostitve ali izvzetja, metoda dobropisa ali odbitka, OECD, smernice OECD za večnacionalne družbe, izogibanje dvojni obdavčitvi, Vzorčna konvencija OECD, Slovenija, Hrvaška, Madžarska, Italija in Avstrija.
Objavljeno: 22.09.2010; Ogledov: 3019; Prenosov: 560
.pdf Celotno besedilo (512,08 KB)

3.
DAVEK OD DOBIČKA IZ KAPITALA FIZIČNIH OSEB V SLOVENIJI IN NEMČIJI
Tamara Slatič, 2010, diplomsko delo

Opis: Za vsako državo je pobiranje davkov zelo pomembno. Slovenska zakonodaja se je nenehno spreminjala, tudi na področju kapitalskih dobičkov, vse do leta 2006; v Nemčiji pa se je zadnja davčna reforma pričela leta 2008. Velike spremembe v Nemčiji sledijo za obdavčitev kapitalskih dobičkov fizičnih oseb, kot seveda tudi podjetij po 1. 1. 2009. S pisanjem diplomske naloge smo ugotovili, da je bil nemški zakon bolj zapleteno napisan in bolj podrobno razčlenjen kot slovenski zakon. Z novo nemško zakonodajo se bo pobiranje davka na dohodek fizičnih oseb zelo poenostavilo. Poudarek diplomske naloge so kapitalski dobički. Razlika se pojavi že pri sami delitvi kapitalskih dobičkov. Dohodnina se tako v Sloveniji kot v Nemčiji obračunava enkrat letno, akontacija dohodnine od dobička iz kapitala se izračuna in plača od davčne osnove. To je razlika med vrednostjo kapitala in ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. V Nemčiji so dohodki z 1. 1. 2009 obdavčeni z davkom po odbitku, ki se nato poračuna z dohodnino. Davki oz. stopnje dohodnine, ki obremenjujejo dobičke iz kapitala, se med državama razlikujejo. V Sloveniji imamo nižjo stopnjo obdavčevanja kot v Nemčiji. Po letih imetništva se razlikujejo tudi oprostitve plačil davkov. Vsi dohodki so v Nemčiji obdavčeni, enako velja tudi za kapitalske dobičke po 1. 1. 2009. Obdavčitev dohodkov v Nemčiji je progresivna, ter spremenjena v letu 2009 na cedularno obdavčitev samo za kapitalske dobičke, v Sloveniji pa sintetična preko progresivnih davčnih stopenj, pasivni dohodki pa so obdavčeni z cedularno obdavčitvijo. V Nemčiji se davčni zavezanci razvrščajo v dohodninske razrede glede na to, ali so poročeni, ločeni, samski in ali imajo otroke, in glede na njihov položaj je obdavčljiv njihov dohodek. To je veljalo tudi za obdavčitev kapitalskih dobičkov, vendar se je zakon spremenil s sprejetjem nadomestnega davka od 1. 1. 2009 dalje. Slovenija je tako dobila sodobno razvitim državam primerljivo davčno zakonodajo, kar pa ne drži za nov nemški zakon in nove spremembe na področju kapitalskih dobičkov, saj imajo z uvedbo nove davčne reforme še vedno večjo stopnjo obdavčitve kapitalskih dobičkov kot pri nas, vendar ne v vseh primerih obdavčitve kapitalskih dobičkov. Slovenija in Nemčija imata sklenjen sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki je začel veljati 1. 1. 2007. Slovenija v primerjavi z Nemčijo še nima tako široke mreže mednarodnih pogodb.
Ključne besede: davki, davčna reforma, davčni zavezanec, dohodnina, davčna stopnja, dobiček iz kapitala, davek na dohodek fizičnih oseb, Slovenija, Nemčija, dvojna obdavčitev.
Objavljeno: 04.02.2011; Ogledov: 4998; Prenosov: 398
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

4.
OBDAVČITEV DEJAVNOSTI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA V REPUBLIKI SLOVENIJI V PRIMERJAVI Z EVROPSKO UNIJO
Viktorija Sršen, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu govorimo o obdavčitvi dejavnosti samostojnega podjetnika v Sloveniji v primerjavi z Evropsko unijo. Mnogi posamezniki v Sloveniji, ki imajo dobro poslovno idejo se odločijo za opravljanje podjetniške dejavnosti kot samostojni podjetniki, predvsem zaradi enostavne, hitre in brezplačne ustanovitve. Dohodnina je davek, ki obdavčuje dohodek fizičnih oseb, zato je z vidika prebivalstva zelo pomembno dobro poznavanje davčne zakonodaje. Večina davkoplačevalcev stremi k čim manjšemu plačilu davkov, kar lahko dosežejo s poznavanjem davčnih stopenj, davčnih olajšav, davčnih oprostitev. Davčne stopnje so pomembne tako z vidika davkoplačevalcev kot z vidika države. Za davkoplačevalce predstavljajo pomembno sredstvo za zmanjšanje davčne obveznosti, za državo pa predstavljajo pomembno sredstvo za doseganje političnih, ekonomskih in socialnih ciljev. Če je davčna stopnja nižja, pomeni večjo davčno konkurenčnost ter več tujih investicij, s tem pa višjo gospodarsko rast.
Ključne besede: dohodnina, samostojni podjetnik, davek od dohodka fizičnih oseb, davčni sistem, davki, davčna stopnja, davčna olajšava, davčne oaze, dvojna obdavčitev
Objavljeno: 10.07.2013; Ogledov: 1156; Prenosov: 393
.pdf Celotno besedilo (339,08 KB)

5.
RAČUNOVODSKI IN DAVČNI VIDIK OBDAVČITVE LICENČNIN PO MEDNARODNI IN SLOVENSKI DAVČNI ZAKONODAJI
Rok Petek, 2012, diplomsko delo

Opis: Predmet diplomskega dela je problematika obdavčevanja licenčnin tako v slovenskem, kot v mednarodnem prostoru. Licenčnina je tako mednarodno, kot tudi v dvostranskih konvencijah o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki jih je sklenila Slovenija, definirana kot plačilo vsake vrste, prejeto kot povračilo za uporabo ali pravico do uporabe kakršnih koli avtorskih pravic za literarno, umetniško ali znanstveno delo, vključno s kinematografskimi filmi, katerega koli patenta, blagovne znamke, vzorca ali modela, načrta, tajne formule ali postopka ali za informacije o industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušnjah. Isti dohodek ali premoženje, v našem primeru so to licenčnine, je lahko obdavčen več kot enkrat. V tem primeru nastane dvojna obdavčitev dohodka in premoženja. Pri tem se lahko obdavči isti dohodek pri več osebah ali pa se večkratno obdavči isti dohodek iste osebe. O mednarodni dvojni obdavčitvi pogosto govorimo kot o vzroku za zaviranje mednarodnega gospodarstva. Do mednarodne dvojne obdavčitve v osnovi pride zaradi prekrivanja davčnih zakonodaj različnih držav, zato skuša večina držav preprečiti nastanek dvojne obdavčitve ali omiliti njene posledice s sklepanjem dvostranskih konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja. S tem že uveljavljenim načinom izogibanja dvojnega obdavčevanja in preprečevanja davčnih utaj, države in njeni rezidenti pridobijo na pravni varnosti zavezancev na davčnem področju oziroma se uspešno preprečuje davčna diskriminacija. Mednarodna pravna dvojna obdavčitev se v konvencijah o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja torej odpravlja z razporejanjem ali omejevanjem pravic obdavčevanja držav pogodbenic. Po 12. členu Vzorčne konvencije OECD se licenčnine in avtorski honorarji, ki nastanejo v državi pogodbenici in katerih upravičeni lastnik je rezident druge države pogodbenice, obdavčijo samo v tej drugi državi razen če upravičeni lastnik licenčnin in avtorskih honorarjev, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, v kateri licenčnine in avtorski honorarji nastanejo, prek stalne poslovne enote v njej ter je pravica ali premoženje, v zvezi s katerim se licenčnine in avtorski honorarji plačajo, dejansko povezano s tako stalno poslovno enoto. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. člena. Kot je razvidno iz prejšnjega odstavka, Vzorčna konvencija OECD praviloma poudarja obdavčevanje dohodka v državi rezidentstva. V mednarodnem prostoru pa predstavlja pomembno vlogo tudi Vzorčna konvencija OZN, ki pa po drugi strani v večji meri poudarja princip obdavčevanja po viru. Namen Vzorčne konvencije OZN je spodbuditi sklenitev pogodb tako med razvitimi državami in državami v razvoju, kot tudi med samimi državami v razvoju državah ter standardizirati določbe teh pogodb. V 12. členu te konvencije je zapisano, da se licenčnine in avtorski honorarji, ki nastanejo v državi pogodbenici in se izplačajo rezidentu druge države pogodbenice, lahko obdavčijo v tej drugi državi, vendar pa se take licenčnine in avtorski honorarji lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici, v kateri nastanejo, in v skladu z zakonodajo te države. Če je upravičeni lastnik licenčnin in avtorskih honorarjev rezident druge države pogodbenice, tako obračunani davek ne sme presegati odstotkov (odstotek naj bi bil določen z dvostranskimi pogajanji) bruto zneska licenčnin in avtorskih honorarjev. Če rezident države pogodbenice posluje v drugi državi pogodbenici, v kateri licenčnine in avtorski honorarji nastanejo, prek stalne poslovne enote v njej, se, tako kot v Vzorčni konvenciji OECD, uporabijo drugi členi konvencije. V Sloveniji pa se po drugi strani licenčnine in avtorski honorarji obdavčujejo v primeru, ko fizična oseba Sloveniji doseže dohodek iz prenosa premoženjskih pravic. Od izplačil licenčnin fizičnim osebam se davčni odtegljaj izračuna in plača po 130. členu veljavnega Zakona o dohodnini, in sicer v višini 25% od davčne osnove. Davčna osnova je dohodek
Ključne besede: Bilateralni sporazum, davčna osnova, Davčna uprava Republike Slovenije, davek po odbitku, država pogodbenica, država rezidentstva, država vira, dvojna obdavčitev dohodka in premoženja, ekonomska dvojna obdavčitev, intelektualna lastnina, izogibanje plačilu davka, licenčnine, mednarodna dvojna obdavčitev, oprostitev obdavčitve, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Organizacija združenih narodov, pravna dvojna obdavčitev, pravna oseba, premoženjska pravica, računalniška programs
Objavljeno: 06.07.2012; Ogledov: 4767; Prenosov: 323 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (671,48 KB)

6.
POMEN MEDNARODNE OBDAVČITVE PRI POSAMZNIH VRSTAH DOHODKOV
Dijana Lipovčić, 2013, diplomsko delo

Opis: Med dohodke iz kapitala spadajo obresti, dividende in dobiček iz kapitala. Države svoje rezidente obdavčujejo po načelu svetovnega dohodka, nerezidente pa glede na vir dohodka. Problem pri mednarodni obdavčitvi je možnost dvojnega obdavčevanja, saj je lahko davčni zavezanec obdavčen v tujini, kjer je dohodek dosegel, in tudi v državi rezidentstva. Države zato sklepajo sporazume o izogibanju dvojnega obdavčevanja. V diplomskem seminarju smo primerjali obdavčitev dohodkov iz kapitala v Sloveniji, Avstriji in Hrvaški. Davčni sistemi vseh treh držav so precej različni. Tako obresti iz varčevalnih vlog na Hrvaškem sploh niso obdavčene. Obresti v Sloveniji in dividende na Hrvaškem so predmet obdavčenja šele nad določenimi zneski. Najvišjo obdavčitev obresti ima Avstrija, ki je zaradi davčne tajnosti morala sprejeti postopno zviševanje stopenj obresti. Sistem obdavčitve dohodkov iz kapitala v posamezni državi je pomemben pri odločitvah posameznikov, kje bodo svoje prihranke vlagali. Davki, ki jih morajo plačati na dosežen dohodek doma in v tujini za njih predstavlja dodatno finančno breme, zato vsak izbira načine in možnosti, da bi vlagal v davčno ugodnejše države.
Ključne besede: mednarodna obdavčitev, dohodek iz kapitala, obresti, dividende, dobiček iz kapitala, dvojna obdavčitev
Objavljeno: 03.04.2013; Ogledov: 1456; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (589,54 KB)

7.
OBDAVČITEV DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA
Tina Peklar, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavan dohodek iz delovnega razmerja, ki se obdavčuje z dohodnino. Bralcu sem želela podati celosten vpogled na obravnavano področje, zaradi česar ga skušam preko kratkega orisa zgodovinskega vidika in pojasnitve nekaterih splošnih pojmov pripeljati do ureditve kot jo narekuje veljavna zakonodaja. Tematiko obravnavam zlasti s stališča davčnega zavezanca, zato so poleg posameznih elementov ki vplivajo na obdavčitev, kot so olajšave, prispevki, akontacija itd., predstavljene še nekatere dodatne kategorije- konkretni izračuni, zakonodajna ureditev in primerjava višine osebnega dohodka v Avstriji ter dvojna obdavčitev.
Ključne besede: dohodnina, rezident (nerezident), dohodek iz zaposlitve, oprostitve, olajšave, davčna osnova, davčna stopnja, akontacija dohodnine, prispevki, dvojna obdavčitev
Objavljeno: 16.04.2013; Ogledov: 2108; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (937,74 KB)

8.
ZNIŽANJE DAVČNE OSNOVE PRI DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB IZ NASLOVA DAVČNIH OLAJŠAV S POUDARKOM NA PRIMERU GOSPODARSKE DRUŽBE AJM OKNA-VRATA-SENČILA, D.O.O.
Tadej Fijavž, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu avtor obravnava in predstavlja osnovne značilnosti davka od dohodkov pravnih oseb in davčne olajšave. Gospodarske družbe se v času finančne krize zaradi težkih gospodarskih razmer vse pogosteje srečujejo s težavami v poslovanju. Eden izmed načinov, kako olajšati družbam poslovanje in obstoj na trgu, je lahko tudi optimizacija davčne osnove s pomočjo davčnih olajšav. Davčne olajšave so v diplomskem delu podrobno obravnavane in na praktičnem primeru gospodarske družbe AJM, okna-vrata-senčila, d.o.o. tudi predstavljene. Prav tako je predstavljen vpliv pravnoorganizacijske oblike subjekta na obdavčitev. Ker gospodarske družbe največkrat poslujejo v različnih državah po svetu, se je avtor v diplomskem delu dotaknil tudi problema dvojne obdavčitve. Obravnavano tematiko je avtor želel približati vsem osebam, ki se z obdavčitvijo pravnih oseb srečujejo, predvsem pa je želel davčne zavezance opozoriti na pomen davčnih olajšav v času finančne krize.
Ključne besede: davek od dohodkov pravnih oseb, neposredni davek, rezident, nerezident, davčna osnova, davčna stopnja, davčne olajšave, dvojna obdavčitev, pravnoorganizacijska oblika subjekta, davčni odtegljaj
Objavljeno: 27.08.2013; Ogledov: 1092; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

9.
UGOTAVLJANJE REZIDENTSKEGA STATUSA V REPUBLIKI SLOVENIJI IN REPUBLIKI AVSTRIJI
Monika Firbas, 2013, diplomsko delo

Opis: Določitev rezidentskega statusa je pomembna. Rezident je fizična oseba, ki je zavezana za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, doseženih v državi, kjer ima oseba stalno prebivališče, prav tako pa od dohodkov, ki imajo vir izven te države. Osebam, ki delajo v drugi državi, kot imajo stalno prebivališče, se večkrat zgodi, da je njihov dohodek obdavčen več kot enkrat. Do tako imenovane dvojne obdavčitve dohodka ali premoženja prihaja zaradi razlik v davčnih sistemih, kot so različna opredelitev zavezancev, različni davčni stopnja in osnova ipd. Da ne bi prihajalo do dvojnega obdavčevanja dohodkov ali premoženja, so najpogosteje sklenjene konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. Konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju oziroma mednarodne konvencije so sklenjene med dvema državama, ki gospodarsko veliko sodelujeta. S pomočjo primerjalne analize smo ugotovili, kakšna sta postopka ugotovitve rezidentskega statusa v Republiki Sloveniji in Republiki Avstriji. Postopka za dodelitev rezidentskega statusa se razlikujeta. Za dodelitev rezidentskega statusa v Republiki Sloveniji je potrebno vložiti obrazce »Ugotovitev rezidentskega statusa«, kateremu se priloži vprašalnik »Prihod v Republiko Slovenijo« seveda, če oseba želi postati rezident Republike Slovenije, ali pa vprašalnik »Odhod iz Republike Slovenije« seveda, če je oseba postala rezident katere druge države. Za dodelitev rezidentskega statusa v Republiki Avstriji pa je postopek nekoliko drugačen. Ko oseba pride v Republiko Avstrijo na delo, se mora na začetku prijaviti. Naslednji korak je, da po treh mesecih vloži obrazec v katerem je navedeno, da je v Republiki Avstriji zaposlena in še obrazec, ki ga izpolni sama, kot ugotovitev za kaj je oseba v Republiki Avstriji prisotna. Po šestih mesecih bivanja, lahko oseba postane rezidentka Republike Avstrije seveda, če izpolnjuje pogoje. Rezidentski status se lahko določi tudi, ko oseba vlaga napoved za dohodnino, temu obrazcu je potrebno priložiti obrazec L1i.
Ključne besede: dvojna obdavčitev, rezident, nerezident, konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja, postopek ugotovitve rezidentskega statusa
Objavljeno: 19.11.2013; Ogledov: 5706; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (15,20 MB)

10.
OBDAVČITEV MIGRANTOV NA DELU V AVSTRIJI
Saša Baltić, 2014, diplomsko delo

Opis: Selitev prebivalstva zaradi iskanja boljših pogojev za življenje je prisotno že od nekdaj. Ta pojav je bil aktualen že pred prvo svetovno vojno (v ZDA), kot tudi med obema svetovnima vojnama (Južna Amerika in Evropa). Prav tako je bilo povečano izseljevanje v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. Stoletja (Evropa). Seveda pa je migracija prisotna tudi danes. Ob tem se seveda pojavlja vprašanje kdo prejme obdavčitev dohodka na določenem ozemlju. V Evropski Uniji še nimamo splošnega predpisa, ki bi urejal obdavčitev dohodkov državljanov EU. Vsaka država ima svoje zakone in predpise po katerih se ravna. Določeni sporazumi (konvencije) urejajo izogibanje dvojnega obdavčevanja, vendar tudi ti ne urejajo odnose z vsemi državami. Namen tega diplomskega dela je predstaviti migracije Slovencev, katere države najbolj privlačijo slovenske državljane in zakaj. Ob tem tudi predstaviti sistem obdavčevanja dohodkov, ter sistem dvojnega obdavčevanja. Glavni cilj te naloge pa bo predstaviti posebno davčno olajšavo za čezmejne delovne migrante ter opozoriti na probleme, ki iz nje izhajajo, ter njeno ukinitev in razloge za to. Ob tem predstaviti načelo enakosti in kje prihaja do obravnave tega načela v našem primeru. Prav tako predstaviti in primerjati davčni sistem Avstrije in njihovo ureditev obdavčenja migrantov. Zaradi migracij pa pogosto prihaja do težav z dvojno obdavčitvijo, ki je urejena med državami z raznimi konvencijami in sporazumi. Države se s tem različno spopadajo. V Sloveniji so uvedli tako imenovano posebno davčno olajšavo, ki pa je bila z novim letom 2014 ukinjena. Seveda to predstavlja problem za migrante, ki delajo za preživetje sebe in družine v tujini. Vendar tudi država prihaja iz stališča, ki ima močne argumente.
Ključne besede: migracija, migracije Slovencev, dvojna obdavčitev, posebna davčna olajšava, Avstrija, dnevni čezmejni migranti, obdavčitev v Avstriji, načelo enakosti.
Objavljeno: 06.08.2014; Ogledov: 789; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici