| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA OBDAVČITVE KAPITALSKIH DOBIČKOV FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB MED SLOVENIJO IN SRBIJO
Zlatko Djuričić, 2015, diplomsko delo

Opis: Za državo je pobiranje davkov izrednega pomena, za zavezance pa je le-to povečini neugodno, saj so davčne stopnje visoke. Z institutom davčnih olajšav država poskuša omiliti negativni učinek pobiranja davkov pri zavezancih ter jih vzpodbuditi k prijavi in plačilu davkov. Pomemben vir Slovenskega in Srbskega državnega proračuna je tudi davek od kapitalskih dobičkov fizičnih in pravnih oseb. Pomemben je predvsem z vidika gospodarskega razvoja, saj v današnjem času globalizacije in mednarodne trgovine vedno več subjektov (fizičnih in pravnih oseb) poskuša prodreti na tuje trge z namenom povečanja konkurenčnosti ter zaradi doseganja dobičkov z vlaganji na tuje trge. Zakonodaja s področja davkov ima velik pomen pri odločitvi posameznika ali pravne osebe ali in v katerih državah bo ustvarjal svoj kapital. Osnovni interese vsakega subjekta je zagotovo ustvarjanje čim večjega kapitalskega dobička obremenjenega s čim nižjimi davki. Davčni ureditvi obdavčitve kapitalskih dobičkov v Sloveniji in Srbiji sta si deloma različni, kar povzroča različne davčne obremenitve zavezancev za davek iz dobička ter posledično tudi drugačne finančne učinke, ki jih imata za proračune obeh držav. Za vse države, tudi Slovenijo in Srbijo, je v času recesije ter finančne in gospodarske krize pomembno, da s ciljem gospodarskega razvoja in zmanjševanjem stopnje brezposelnosti ustvarijo ugodno davčno klimo tudi za ustvarjanje kapitalskih dobičkov.
Ključne besede: davek, dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb, dobiček iz kapitala, dvojna obdavčitev
Objavljeno v DKUM: 18.03.2021; Ogledov: 1000; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (426,57 KB)

2.
Rezidentski status fizičnih oseb v Republiki Sloveniji
Samanta Štancer, 2019, diplomsko delo

Opis: V času, v katerem ima čedalje večji vpliv svetovna globalizacija, ki vpliva na pretok kapitala, razmere v gospodarstvu ter pretok dela in poslovnih zadev izven države, zavezancem za davek nastajajo različne težave. V takšnih razmerah se uporabljajo različne mednarodne pogodbe, ki jih med seboj sklenejo različne države in so zelo pomembne ter vse bolj aktualne. Davčne ovire, ki nastanejo pri mednarodnem trgovanju, se tako odpravljajo z mednarodnimi pogodbami o izogibanju dvojega obdavčevanja, s tem pa se zmanjšujejo tudi možnost nastanka davčnih utaj. Rezidenti Republike Slovenije smo obdavčeni po svetovnem dohodku, kar pomeni, da obdavčitev temelji na obdavčevanju dohodkov, ne glede na to, kje je bil dohodek prejet, ali v Republiki Sloveniji ali zunaj nje. Na dvojno obdavčevanje pomembno vplivajo določbe, ki so zapisane v davčni zakonodaji, in mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja.
Ključne besede: status rezidenta, nerezident, konvencija, mednarodno obdavčenje, dvojna obdavčitev
Objavljeno v DKUM: 25.10.2019; Ogledov: 993; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (8,26 MB)

3.
DVOJNA OBDAVČITEV DOHODKOV V EU IN V SLOVENIJI IN NJEN VPLIV NA MIGRACIJSKE TOKOVE
Sabina Smrečnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Vse več ljudi se zaradi vedno lažjega načina selitev in osebnih ali kakršnih koli drugih razlogov odloča, da se preselijo v drugo državo. Pri tem se soočajo z različnimi težavami, drugačno kulturo, tujim jezikom, spremenjenim načinom življenja in tudi z ureditvijo rezidentstva ter dvojnimi davki. Migracije poznamo že iz zgodovine. Ljudje so se zaradi najrazličnejših vzrokov preseljevali. Tudi danes se veliko selimo, naj gre le za vsakodnevne migracije iz kraja v kraj oziroma med bližnjimi državami ali pa za migracije, ko se za vedno odselimo iz domovine. Vzrokov za selitve je veliko, gre lahko za osebne, politične, družinske, ekonomske in druge vzroke. Dvojna obdavčitev dohodkov je velik problem, ki ga skušamo rešiti z ureditvijo rezidentstva in z izognitvijo davka s pomočjo mednarodnih pogodb o izogibanju dvojne obdavčitve med dvema državama. V magistrski nalogi smo proučevali odnos med dvojno obdavčitvijo dohodkov v EU in v Sloveniji in migracijskimi tokovi. Dvojna obdavčitev dohodkov pomeni, da je isti dohodek ene osebe obdavčen v dveh različnih državah, s konvencijami o izogibanju dvojne obdavčitve med državama se temu želimo izogniti. Zaradi tega je pomembno, da si uredimo rezidentski status, ki nam pomaga pri izogibanju dvojnih davkov. Problem nastane predvsem pri dnevnih migrantih, ki na delo hodijo čez mejo v sosednje države in se vsak dan vračajo domov. Le- ti imajo dve možnosti, ali se preselijo v tujino, kjer služijo kruh in si uredijo tuje rezidentstvo ali pa s pomočjo konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja omilijo plačilo davka. Za tujce je v Evropi poskrbljeno z modro karto EU in z enotnim dovoljenjem. Enotno dovoljenje tujcem omogoča vstop, prebivanje in delo v Sloveniji. Modra karta je namenjena visoko kvalificiranim tujcem iz tretjih držav, ki pod določenimi pogoji lahko pridobijo zaposlitev in bivanje v Evropi.
Ključne besede: rezidentstvo, dvojna obdavčitev, konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja, migracije, modra karta EU, enotno dovoljenje.
Objavljeno v DKUM: 13.03.2017; Ogledov: 1622; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

4.
OBRAVNAVA DAVČNIH OAZ V DRŽAVAH EU
Mateja Ošlak, 2016, diplomsko delo

Opis: Davčna oaza ima mnogo definicij in opisov, vsem pa je skupno, da gre za območje kjer se za dohodke, dobičke in premoženje ne zaračunava davkov ali pa je njihova davčna stopnja bistveno nižja kot v večini drugih držav. Slovenija tako kot davčne oaze oz. območja z nižjo obdavčitvijo imenuje vse države, ki imajo obdavčitev dobičkov nižjo od 12,5 %. Izraz davčna oaza nekateri viri poimenujejo tudi davčni raji, offshore centri, offshore finančna središča itd. Že skozi zgodovino se je izkazalo, da davčne oaze so obstajale, obstajajo in bodo obstajale kar ima seveda vpliv na globalni ravni. Poznamo več vrst davčnih oaz, kakor tudi delitev po raznovrstnih kriterijih. Obstoj teh oaz pa ima seveda tako pozitivne kot negativne vplive na matično državo kot tudi samo davčno oazo. Obstoj davčnih oaz pa žal ni samo legitimne narave ampak se pojavljajo tudi vse pogostejše zlorabe v smislu davčne utaje in pranja denarja. Podrobneje se je naredila tudi primerjava med obdavčitvijo na Cipru, Lihtenštajnu in Luksemburgu, ki veljajo za priljubljeno davčno oazo in Slovenijo, katera pa žal sega v sam vrh vezano na obdavčitev. Ravno zaradi visokih obdavčitev na vseh področjih, se Slovenija sooča z begom in prenosom kapitala v države z ugodnejšo obdavčitvijo, ki je lahko včasih tudi nična.
Ključne besede: davčne oaze, pranje denarja, dvojna obdavčitev, offshore podjetja, OECD
Objavljeno v DKUM: 05.07.2016; Ogledov: 1666; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

5.
Primerjava in presoja obdavčitve plač med Slovenijo in Avstrijo za rezidenta Slovenije
Saša Kolarič, 2016, diplomsko delo

Opis: Na začetku diplomskega dela smo opisali pojem plače in nadaljevali s predstavitvijo pravnih podlag za plače in njene obdavčitve za rezidenta Slovenije, zaposlenega v Sloveniji, in rezidenta Slovenije, zaposlenega v sosednji Avstriji. Najpomembnejša zakona, ki urejata področje plač in njene obdavčitve v Sloveniji, sta Zakon o dohodnini in Zakon o delovnih razmerjih, v Avstriji pa je to Einkommensteuergesetz in kolektivne pogodbe. Za odpravo dvojne obdavčitve delovnih migrantov se pri letni odmeri dohodnine, v Sloveniji odbije že plačan davek v Avstriji. Nadalje smo predstavili način obdavčitve plače v obeh državah, ki je precej podoben, saj so plače tako v Sloveniji kot v Avstriji obdavčene progresivno z davčno lestvico z upoštevanjem davčnih olajšav z razliko, da se za davčne olajšave v Sloveniji zmanjša dohodninska osnova, v Avstriji pa se davčne olajšave odbijejo od že obračunanega davka. To smo prikazali tudi s primeri izračuna plače za rezidenta, zaposlenega v Sloveniji, in za čezmejnega delovnega migranta, zaposlenega v Avstriji. V primerih smo skušali prikazati hkrati tudi to, da so plače v bogatejši Avstriji višje od plač v Sloveniji.
Ključne besede: plača, obdavčitev plače, dohodnina, dvojna obdavčitev
Objavljeno v DKUM: 05.07.2016; Ogledov: 2015; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

6.
Pravni izzivi harmonizacije neposrednih davkov v EU
Brigita Franc, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi analiziram obstoječe stanje na področju obdavčitve z neposrednimi davki v EU. Predstavljene so težave davčnih zavezancev pri mednarodnem poslovanju zaradi obstoječega sistema obdavčitve, možnosti ki jih izkoriščajo korporacije v sistemu mednarodne obdavčitve ter težave, s katerimi se zaradi tega srečujejo majhna in srednje velika podjetja. Analizirane so možnosti in omejitve držav članic EU pri vodenju davčne politike in na kakšen način uporabljajo države članice ukrepe v davčni zakonodaji za pritegnitev tujih naložb. Države članice EU smejo ukrepe davčne politike izvajati samo na način, da ne kršijo prava EU, predvsem temeljnih svoboščin, in da so ukrepi skladni s sodno prakso Sodišča EU. Analizirana so pravna razmerja med nacionalno davčno zakonodajo, zakonodajo EU, sodno prakso Sodišča EU ter konvencijami o izogibu dvojne obdavčitve. Podrobno je predstavljen najnovejši zakonodajni ukrep EU za harmonizacijo neposrednih davkov, to je predlog CCCTB direktive, in sicer prednosti in slabosti predloga, posledice za davčno zakonodajo in proračunske prihodke držav članic in konkurenčnost EU. Podrobno so analizirana in primerjana bilančna pravila zapisana v predlogu CCCTB direktive z obstoječim ZDDPO-2. Na koncu je podana analiza možnosti, da bo predlagana direktiva sploh sprejeta in napoved procesa harmonizacije neposrednih davkov v EU.
Ključne besede: harmonizacija neposrednih davkov, davčna konkurenca, davčna nevtralnost, notranji trg, temeljne svoboščine, mednarodno davčno načrtovanje, pravo EU, pravna in ekonomska dvojna obdavčitev, konvencije o izogibu dvojni obdavčitvi, CCCTB direktiva.
Objavljeno v DKUM: 25.03.2016; Ogledov: 2358; Prenosov: 501
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

7.
Obdavčitev fizičnih oseb na začasnem delu v tujini - Avstriji
Mojca Kralj, 2015, diplomsko delo

Opis: Prve oblike obdavčenja so se pojavile že v antični Grčiji in Rimskem cesarstvu. Čeprav so davki obvezna dajatev, morajo zagotavljati čim večjo družbeno pravičnost. Leta 2007 je Vlada Republike Slovenije sprejela odločitev za pristop k spremembi veljavne Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčenja dohodka in premoženja, sklenjene med Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Avstrijo, po kateri naj bi se od 1. 1. 2006 naprej dohodki rezidentov RS iz naslova zaposlitve v Avstriji oprostili plačila davka v RS in se obdavčili le v Avstriji. Ustavno sodišče je kasneje odločilo, da mora Vlada RS posebno davčno olajšavo odpraviti v enem letu, saj je v neskladju z ustavo. Po načelu obdavčitve po svetovnem dohodku in ob upoštevanju metode odbitka v tujini plačanega davka, s katerim se preprečuje dvojno obdavčenje, bi morali biti delovni migranti v enakem položaju kot drugi davčni zavezanci za dohodnino. Čeprav delavci migranti in člani Civilne iniciative Apače trdijo, da gre v njihovem primeru za dvojno obdavčitev, temu vendarle ni tako. Dohodki so v RS obdavčeni višje kot v Avstriji, zato morajo naši državljani, ki prejemajo od tujega delodajalca plačo z nižjo davčno obremenitvijo, to razliko med obdavčitvijo doplačati v Sloveniji. Namen tega diplomskega dela je predstaviti sistem obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve v RS in ga primerjati z obdavčitvijo dohodninskih zavezancev s plačo iz Avstrije. Ob tem bosta predstavljena še sistem dvojnega obdavčevanja in Civilna iniciativa Apače. Glavni cilj naloge pa je predstavitev posebne davčne olajšave za čezmejne delovne migrante in primerjava slovenskega in avstrijskega davčnega sistema ter ureditev obdavčenja migrantov v Avstriji.
Ključne besede: Avstrija, dohodnina, dvojna obdavčitev, dnevni čezmejni migranti, posebna davčna olajšava, davčni zavezanec, Civilna iniciativa Apače, rezident, obdavčitev dohodkov fizičnih oseb.
Objavljeno v DKUM: 22.02.2016; Ogledov: 1710; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

8.
OBDAVČITEV MIGRANTOV NA DELU V AVSTRIJI
Saša Baltić, 2014, diplomsko delo

Opis: Selitev prebivalstva zaradi iskanja boljših pogojev za življenje je prisotno že od nekdaj. Ta pojav je bil aktualen že pred prvo svetovno vojno (v ZDA), kot tudi med obema svetovnima vojnama (Južna Amerika in Evropa). Prav tako je bilo povečano izseljevanje v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. Stoletja (Evropa). Seveda pa je migracija prisotna tudi danes. Ob tem se seveda pojavlja vprašanje kdo prejme obdavčitev dohodka na določenem ozemlju. V Evropski Uniji še nimamo splošnega predpisa, ki bi urejal obdavčitev dohodkov državljanov EU. Vsaka država ima svoje zakone in predpise po katerih se ravna. Določeni sporazumi (konvencije) urejajo izogibanje dvojnega obdavčevanja, vendar tudi ti ne urejajo odnose z vsemi državami. Namen tega diplomskega dela je predstaviti migracije Slovencev, katere države najbolj privlačijo slovenske državljane in zakaj. Ob tem tudi predstaviti sistem obdavčevanja dohodkov, ter sistem dvojnega obdavčevanja. Glavni cilj te naloge pa bo predstaviti posebno davčno olajšavo za čezmejne delovne migrante ter opozoriti na probleme, ki iz nje izhajajo, ter njeno ukinitev in razloge za to. Ob tem predstaviti načelo enakosti in kje prihaja do obravnave tega načela v našem primeru. Prav tako predstaviti in primerjati davčni sistem Avstrije in njihovo ureditev obdavčenja migrantov. Zaradi migracij pa pogosto prihaja do težav z dvojno obdavčitvijo, ki je urejena med državami z raznimi konvencijami in sporazumi. Države se s tem različno spopadajo. V Sloveniji so uvedli tako imenovano posebno davčno olajšavo, ki pa je bila z novim letom 2014 ukinjena. Seveda to predstavlja problem za migrante, ki delajo za preživetje sebe in družine v tujini. Vendar tudi država prihaja iz stališča, ki ima močne argumente.
Ključne besede: migracija, migracije Slovencev, dvojna obdavčitev, posebna davčna olajšava, Avstrija, dnevni čezmejni migranti, obdavčitev v Avstriji, načelo enakosti.
Objavljeno v DKUM: 06.08.2014; Ogledov: 1840; Prenosov: 412
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

9.
UGOTAVLJANJE REZIDENTSKEGA STATUSA V REPUBLIKI SLOVENIJI IN REPUBLIKI AVSTRIJI
Monika Firbas, 2013, diplomsko delo

Opis: Določitev rezidentskega statusa je pomembna. Rezident je fizična oseba, ki je zavezana za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, doseženih v državi, kjer ima oseba stalno prebivališče, prav tako pa od dohodkov, ki imajo vir izven te države. Osebam, ki delajo v drugi državi, kot imajo stalno prebivališče, se večkrat zgodi, da je njihov dohodek obdavčen več kot enkrat. Do tako imenovane dvojne obdavčitve dohodka ali premoženja prihaja zaradi razlik v davčnih sistemih, kot so različna opredelitev zavezancev, različni davčni stopnja in osnova ipd. Da ne bi prihajalo do dvojnega obdavčevanja dohodkov ali premoženja, so najpogosteje sklenjene konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. Konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju oziroma mednarodne konvencije so sklenjene med dvema državama, ki gospodarsko veliko sodelujeta. S pomočjo primerjalne analize smo ugotovili, kakšna sta postopka ugotovitve rezidentskega statusa v Republiki Sloveniji in Republiki Avstriji. Postopka za dodelitev rezidentskega statusa se razlikujeta. Za dodelitev rezidentskega statusa v Republiki Sloveniji je potrebno vložiti obrazce »Ugotovitev rezidentskega statusa«, kateremu se priloži vprašalnik »Prihod v Republiko Slovenijo« seveda, če oseba želi postati rezident Republike Slovenije, ali pa vprašalnik »Odhod iz Republike Slovenije« seveda, če je oseba postala rezident katere druge države. Za dodelitev rezidentskega statusa v Republiki Avstriji pa je postopek nekoliko drugačen. Ko oseba pride v Republiko Avstrijo na delo, se mora na začetku prijaviti. Naslednji korak je, da po treh mesecih vloži obrazec v katerem je navedeno, da je v Republiki Avstriji zaposlena in še obrazec, ki ga izpolni sama, kot ugotovitev za kaj je oseba v Republiki Avstriji prisotna. Po šestih mesecih bivanja, lahko oseba postane rezidentka Republike Avstrije seveda, če izpolnjuje pogoje. Rezidentski status se lahko določi tudi, ko oseba vlaga napoved za dohodnino, temu obrazcu je potrebno priložiti obrazec L1i.
Ključne besede: dvojna obdavčitev, rezident, nerezident, konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja, postopek ugotovitve rezidentskega statusa
Objavljeno v DKUM: 19.11.2013; Ogledov: 9286; Prenosov: 468
.pdf Celotno besedilo (15,20 MB)

10.
ZNIŽANJE DAVČNE OSNOVE PRI DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB IZ NASLOVA DAVČNIH OLAJŠAV S POUDARKOM NA PRIMERU GOSPODARSKE DRUŽBE AJM OKNA-VRATA-SENČILA, D.O.O.
Tadej Fijavž, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu avtor obravnava in predstavlja osnovne značilnosti davka od dohodkov pravnih oseb in davčne olajšave. Gospodarske družbe se v času finančne krize zaradi težkih gospodarskih razmer vse pogosteje srečujejo s težavami v poslovanju. Eden izmed načinov, kako olajšati družbam poslovanje in obstoj na trgu, je lahko tudi optimizacija davčne osnove s pomočjo davčnih olajšav. Davčne olajšave so v diplomskem delu podrobno obravnavane in na praktičnem primeru gospodarske družbe AJM, okna-vrata-senčila, d.o.o. tudi predstavljene. Prav tako je predstavljen vpliv pravnoorganizacijske oblike subjekta na obdavčitev. Ker gospodarske družbe največkrat poslujejo v različnih državah po svetu, se je avtor v diplomskem delu dotaknil tudi problema dvojne obdavčitve. Obravnavano tematiko je avtor želel približati vsem osebam, ki se z obdavčitvijo pravnih oseb srečujejo, predvsem pa je želel davčne zavezance opozoriti na pomen davčnih olajšav v času finančne krize.
Ključne besede: davek od dohodkov pravnih oseb, neposredni davek, rezident, nerezident, davčna osnova, davčna stopnja, davčne olajšave, dvojna obdavčitev, pravnoorganizacijska oblika subjekta, davčni odtegljaj
Objavljeno v DKUM: 27.08.2013; Ogledov: 2153; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici