| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VLOGA IZOBRAŽEVANJA V OHRANJANJU IN RAZVOJU ETNIČNE MANJŠINE V DVOJEZIČNEM OKOLJU V PREKMURJU
Mateja Oletič, 2010, diplomsko delo

Opis: Prekmurje je območje, ki je tako zgodovinsko kot tudi kulturno zelo pestro, saj je stičišče različnih kultur, med katere prištevamo slovensko, madžarsko, romsko in hrvaško kulturo. Iz zgodovinskih razlogov in zaradi številčnosti madžarske etnične manjšine se je pojavila potreba po dvojezičnosti. Ustava Republike Slovenije v 11. členu v splošnih določbah določa, da je poleg slovenščine, na območjih, kjer živi madžarska narodna skupnost, uradni jezik tudi madžarščina. Dvojezičnost se kaže na vseh področjih družbenega življenja, od leta 1959/60 tudi na področju izobraževanja. Dvojezičnost naj bi se uresničevala ne samo na področju dvojezičnega pouka, ampak tudi na področju dvojezičnih učbenikov, dodajanja poglavij o madžarski zgodovini, sodelovanja z madžarskimi šolami, pa tudi izven izobraževanja, npr. v medijih in v delovanju lokalnih uradov. V teoretičnem delu diplomskega dela je opredeljena dvojezičnost in pojem dvojezičnega modela izobraževanja pri ohranjanju in razvijanju etnične manjšine. V empiričnem delu je z uporabo in analizo rezultatov anketnega vprašalnika predstavljeno realno stanje dvojezičnega modela izobraževanja na srednji šoli. Glede na postavljene hipoteze se je potrdilo stališče o dvojezičnem modelu izobraževanja kot dejavniku zbliževanja dijakov obeh narodnosti, prav tako pa je bilo potrjeno stališče, da takšen model pomeni večjo možnost zaposlitve v domačem kraju. Večina postavljenih hipotez se je v okviru izbranega vzorca šole, dijakov in učiteljev potrdila, kar daje vedeti, da je koristna predvsem iz vidika povezovanja različnih kultur oziroma narodnosti. Ta model v okviru izobraževalnega procesa vzgojno deluje na mlade ljudi in jih uči strpnosti in sožitja ne glede na narodnostno, versko ali kako drugo pripadnost. Pomemben prispevek se v dvojezičnem modelu kaže predvsem v možnostih usvajanja različnih znanj v maternem jeziku in s tem omogoča tudi pripadnikom madžarske manjšine, da se uspešno vključujejo v izobraževalne in družbene procese.
Ključne besede: narodnostno mešano območje v Prekmurju, dvojezično območje, dvojezičnost, madžarska narodna skupnost, model dvojezičnega izobraževanja, dvojezični pouk
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 1651; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

2.
DEMOGRAFSKE ZNAČILNOSTI DVOJEZIČNEGA OBMOČJA V OBČINI MORAVSKE TOPLICE
Mihael Nedeljko, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Demografske značilnosti dvojezičnega območja v občini Moravske Toplice smo predstavili nekatere statistične podatke dvojezičnega območja (naselja: Čikečka vas, Motvarjevci, Pordašinci, Prosenjakovci in Središče) in jih primerjali z občinskim središčem in preostalim delom občine. Ugotavljamo, da je prisotna negativna rast prebivalstva na skoraj celotnem ozemlju občine in ni razlik med dvojezičnim in enojezičnim delom občine. Občinsko središče Moravske Toplice se razvija pod vplivom turizma in tako beleži pozitivno rast prebivalstva, pozitivno rast prebivalstva pa beležita še naselji Lukačevci in Mlajtinci. Razlike opazimo le med predeloma, ki ležita na Goričkem in na Murski ravni. Močna depopulacija, ki je prisotna na celotnem ozemlju občine, je tako izrazitejša predvsem na Goričkem. Indeks staranja kaže, da se prebivalstvo v občini Moravske Toplice hitro stara. V nekaterih naseljih živi tudi do petkrat več prebivalstva, ki je starejše od 65 let, kot otrok do 15 let starosti. Indeks feminitete je večji v goričkem predelu občine in tudi tukaj ni razlik v primerjavi z eno ali dvojezičnim območjem. Nacionalna sestava prebivalcev se je skozi zgodovino na izbranem dvojezičnem območju spreminjala in je bila odvisna od tedanjih političnih razmer. V etnični sestavi dvojezičnih naseljih je prišlo do sprememb v času dualizma, ko se je naselje Pordašinci pomadžarilo, in po letu 1945, ko so Pordašinci izgubili madžarsko večino, hkrati pa se je zaradi upadajoče etnične identitete Madžarov delež le-teh na račun Slovencev zmanjšal.
Ključne besede: občina Moravske Toplice, dvojezično območje, depopulacija, Goričko, demografija
Objavljeno: 03.02.2017; Ogledov: 784; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici