1. Pozor, dvoživke na cesti - Monitoring dvoživk na črni točki ob Ledavskem jezeruPolonca Hüll, 2016, diplomsko delo Opis: Doživke spadajo med eno izmed najbolj ogroženih skupin vretenčarjev. Velik del krivde za to gre pripisati človeku. Ta v naravni habitat dvoživk in tudi drugih živali posega na več različnih načinov. Izgradnja cest in cestni promet je eden izmed vzrokov, ki lahko drastično vpliva na lokalno populacijo dvoživk. Pri dvoživkah ta največkrat prečka pot selitve do mrestišč. Takšno točko, kjer cesta prečka selitveno pot in kjer prihaja do množičnih povozov imenujemo črna točka.
Ozaveščenost ljudi o ogroženosti dvoživk narašča, zato je tudi informacij o črnih točkah in akcij reševanja dvoživk vedno več.
Namen diplomske naloge je popis vrst in število živih dvoživk, ki prečkajo cesto, se ustavijo ob zaščitni mreži in uporabljajo podhode na cestnem odseku Cankova-Kuzma ob Ledavskem jezeru.
V raziskavi sem ugotovila, da je na raziskovalnem področju prisotnih šest vrst dvoživk: navadna krastača (Bufo bufo), rosnica (Rana dalmatina), sekulja (Rana temporaria), zelena žaba (Phelophylax spp.), zelena rega (Hyla arborea), navadni pupek (Lissotriton vulgaris) in veliki pupek (Triturus carnifex). Ugotovila sem, da se je število dvoživk, ki se ustavijo ob mreži in ki uporabljajo podhode povečalo, v letu 2005 sem ob mreži popisala 3934 dvoživke v letu 2011 pa kar 6294. Prav tako sem popisala večje število dvoživk, ki za prečkanje ceste uporabljajo podhode. V letu 2005 je podhode uporabilo 1483 dvoživk, v letu 2011 pa 1706 dvoživk. Na podlagi teh rezultatov lahko sklepam, da začasna zaščitna mreža in podhodi pomagajo pri ohranitvi populacije.
Ključne besede: dvoživke, selitev, črna točka, popis dvoživk, Ledavsko jezero
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 2335; Prenosov: 649
 Celotno besedilo (2,40 MB) |
2. Tetrapodi v dolini potoka RogoznicaMojca Dajčman, 2012, diplomsko delo Opis: V sklopu diplomskega dela sem izvajala terenske popise živali, in sicer dvoživk, plazilcev, ptičev ter sesalcev, na območju Slovenskih goric, ki obsega cca. 2 kilometrski pas ob potoku Rogoznica od naselja Rogoznica do Janežovskega Vrha. Prav tako sem pregledala literaturo, ki zajema te štiri razrede živali. Na podlagi rezultatov terenskih popisov in literature sem oblikovala seznam živali, ki jih lahko srečamo na tem območju s predstavitvijo. Tako sem opisala skupno 90 vrst živali, od tega 5 vrst dvoživk, 7 vrst plazilcev, 50 vrst ptičev ter 28 vrst sesalcev.
Ključne besede: Tetrapodi, plazilci, dvoživke, sesalci, ptiči, Rogoznica, Slovenske gorice.
Objavljeno v DKUM: 04.12.2012; Ogledov: 2309; Prenosov: 236
Celotno besedilo (4,75 MB) |
3. KATALOG STRUNARJEV (CHORDATA) SLOVENIJEAnja Gošnak, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo zajema seznam strunarjev živečih na ozemlju Slovenije. Podatki so zajeti v obliki kataloga. Imena vrst so zapisana s slovenskimi, latinskimi in angleškimi imeni.
Ključne besede: strunarji, vretenčarji, brezglavci, plaščarji, brezčeljustnice, ribe, dvoživke, ....
Objavljeno v DKUM: 15.09.2011; Ogledov: 2307; Prenosov: 346
Celotno besedilo (1,42 MB) |
4. ČRNA TOČKA ZA DVOŽIVKE NA CESTNEM ODSEKU RAČEVA - SMREČJE PRI ŽIREHAna Gartnar, 2011, diplomsko delo Opis: Dvoživke (Amphibia) veljajo za ogroženo živalsko skupino vretenčarjev. Vzroke za njihovo zmanjšanje populacij lahko iščemo tudi v posegih človeka v okolje. Z urbanizacijo in izgradnjo infrastrukture prihaja do fragmentacije naravnih prebivališč dvoživk. V zadnjih leti opažamo bistven dvig ozaveščenosti ljudi o pomenu dvoživk. Vendar se še vedno zasipavajo »nepotrebne« mlake, močvirja itd. Drugi vzrok ogroženosti dvoživk je povezan s povozi na cestah. Mreža cest je vedno gostejša in dejstvo je, da se danes zaradi večje gostote prometa na cestah povozi mnogo več dvoživk.
Namen moje diplomske naloge je bil popisati vrste ter število živih in povoženih dvoživk, ki prečkajo cesto na območju cestnega odseka Račeva – Smrečje, in sicer v okolici Račevskega jezera v dolžini 500 m.
Rezultati moje raziskave so pokazali, da so v okolici Račevskega jezera prisotne tri vrste dvoživk: sekulja (Rana temporaria), navadna krastača (Bufo bufo) in navadni pupek (Triturus vulgaris). Ugotovila sem, da je razmeroma velik delež dvoživk žrtev prometa. Od skupno 6956 dvoživk je povoženih 1245 živali, kar predstavlja 18% spolno zrelih živali. Na podlagi tega lahko preiskovani cestni odsek označim kot črno točko.
Ključne besede: Dvoživke, Amphibia, spomladanska selitev, črna točka, popis dvoživk, Račevsko jezero, Žiri.
Objavljeno v DKUM: 14.06.2011; Ogledov: 2241; Prenosov: 204
Celotno besedilo (861,15 KB) |
5. Poznavanje dvoživk v 3. triadi devetletkeMartina Kos, 2009, diplomsko delo Opis: Dvoživke so izredno raznolika in hkrati tudi zelo ogrožena skupina živali. Če želimo pripomoči k njihovi ohranitvi in varovanju, moramo takoj ukrepati. Kot učitelji imamo nalogo učence vzgajati in izobraževati. V okviru prvega jim pomagamo izoblikovati stališča in vrednote, v okviru drugega pa jim posredujemo znanje. Da bi lahko začeli z ukrepi za zaščito dvoživk, ki jih lahko izvajamo kot učitelji v šoli, je potrebno ugotoviti, kakšna stališča imajo učenci do predmeta in pouka biologije, dvoživk in narave na splošno ter kakšno je njihovo znanje o dvoživkah. To je bil predmet naše raziskave, v kateri smo izvedli anketo med učenci 7., 8. in 9. razredov na sedmih osnovnih šolah po Sloveniji. Izbrali smo šole iz različnih okolij, da bi dobili čim bolj jasno sliko o tem, kakšno je poznavanje dvoživk pri učencih v 3. triletju. Ugotovili smo, da med učenci ni večjih razlik v poznavanju in da na to ne vplivajo spol, razred in okolje, v katerem se nahaja šola, pač pa ima veliko vlogo učitelj, ki s svojim pristopom lahko zelo vpliva na zanimanje učencev do predmeta biologije in posledično na njihovo poznavanje določene tematike, v našem primeru dvoživk.
Ključne besede: Amphibia, dvoživke Slovenije, ogroženost dvoživk, zaščita dvoživk, stališča, poznavanje dvoživk
Objavljeno v DKUM: 11.05.2009; Ogledov: 6864; Prenosov: 306
Celotno besedilo (1,41 MB) |
