SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Razvoj dvižno obračalno transportne naprave : diplomsko delo visokošolskega študija
Roman Šabec, 1999, diplomsko delo

Ključne besede: transportne naprave, dvig, zasuk, konstruiranje
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 1454; Prenosov: 0

5.
6.
OCENA PRIMERNOSTI NAKUPA ORODJA ZA DVIG LETALA V PODJETJU ADRIA AIRWAYS TEHNIKA D.D.
Anže Ovijač, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je podrobneje predstavljeno orodje za dvig letala v breztežnostno stanje, ki se uporablja na letalih družine Airbus A319, A320 ter A321. V povezavi s tem orodjem smo poiskali ugodnejše rešitve pri stroških vzdrževanja letal v podjetju Adria Airways, Slovenski letalski prevoznik, d.d. Na osnovi analiz in natančnih izračunov smo ugotovili, da je nakup orodja za dvig letala boljša rešitev v primerjavi z vsakokratno izposojo le-tega. Poleg cenejšega vzdrževanja ta rešitev prinese tudi krajše vzdrževalne roke, zmanjša izpad vzdrževalnih dejavnosti in posledično poveča nivo kvalitetnega vzdrževanja, za katerim podjetje stremi. Tako dolgoročni cilji Adrie Airways kot tudi trg letalske industije kažejo, da se za prihodnost vzdrževalnih del na letalih tipa Airbus ni treba bati, kar pomeni, da bo orodje za dvig letala tudi v prihodnosti lahko dobro služilo svojemu namenu.
Ključne besede: Vzdrževanje, vzdrževanje v letalstvu, orodje za dvig letala, stroški vzdrževanja
Objavljeno: 17.08.2011; Ogledov: 1087; Prenosov: 74
.pdf Polno besedilo (834,84 KB)

7.
Neinvazivna ocena hemodinamičnih spremenljivk pri spremembi položaja telesa
Andrej Žerdin, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo s pomočjo neinvazivnega pulznega oksimetra Radical 7 spremljali hemodinamične spremenljivke ob spreminjanju položaja telesa prostovoljcev. Namen našega diplomskega dela je bil ugotoviti, kateri položaj telesa, odmika nog za 45°, 90° in dvig trupa za 45° od horizontalne ravnine povzroči pri neinvazivnem merjenju hemodinamičnih spremenljivk največje odstopanje. Meritve smo izvajali na skupini zdravih prostovoljcev (n = 42), ki smo jim na določeno časovno enoto spreminjali položaj telesa. S pomočjo rezultatov meritev, ki smo jih dobili smo ugotovili, da največje odstopanje opazovanih hemodinamičnih spremenljivk povzroči odmik nog za 90°od horizontalne ravnine v primerjavi z drugimi položaji (dvig nog za 45° in dvig trupa za 45°). Z dvigom nog za 90° povzročimo večje odstopanje v merljivih hemodinamičnih spremenljivkah. Ugotavljamo, da se vrednost perfuzijskega indeksa ob dvigu nog za 45° glede na izhodiščno vrednost statistično ne spremeni (p = 0,129) ob dvigu nog za 90° pa se iz izhodiščne vrednosti 4 ± 5,3 dvigne na 6 ± 6,5 (p < 0,001). Vrednost srčnega utripa se pri dvigu nog za 45° statistično ne spremeni (p = 0,299) ob dvigu nog za 90° pa iz izhodiščne vrednosti 75 ± 13 naraste na 78 ± 11 (p = 0,002). Sistolična vrednost arterijskega krvnega tlaka v horizontalni legi znaša 126 ± 14 ob dvigu nog za 45°se poviša na 128 ± 17 (p = 0,005) ob dvigu nog za 90°od horizontalne ravnine pa je odstopanje večje v izhodiščni legi mediana vrednost je 123 ± 13 nato pa se poviša na 128 ± 17 (p < 0,001). To pri človeku, ki je nenadoma izgubil zavest pripomore k temu, da se njegovo hemodinamsko stanje v telesu ponovno stabilizira in telo lahko brez težav funkcionira naprej.
Ključne besede: pasivni dvig nog, hemodinamične spremenljivke, sinkopa
Objavljeno: 05.07.2012; Ogledov: 902; Prenosov: 176
.pdf Polno besedilo (4,04 MB)

8.
Vpliv mreže na izračunane tokovne karakteristike v vbrizgalni šobi
Marko Kolarič, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti vpliv tipa mreže na izračunane karakteristike toka goriva v vbrizgalni šobi, oziroma v izvrtini za vbrizg goriva. Za preučitev vpliva mrež sta bili narejeni dve mreži v programskem paketu FIRE. Vsaka izmed mrež je bila uporabljena dvakrat. Najprej je bil na vstopu v obravnavani del injektorja predpisan masni pretok goriva v odvisnosti od časa in tlak na izstopu, nato pa je bilo na isti mreži definirano gibanje igle (in s tem gibanje mreže) in tlaka na vstopu in izstopu. V naslednjem koraku so bili predstavljeni rezultatati pridobljeni z obema mrežama za vsak pristop posebej, kjer je bilo potrjeno dobro ujemanje rezultatov med samima mrežama. Nato je sledila še primerjava vseh štirih izračunov in ugotovljeno je bilo, da se vrednosti tlaka in hitrosti zelo razlikujejo. Kljub temu je težko reči ali sta načina primerljiva, saj je nadaljnje raziskovanje pokazalo zelo dobro primerljivost rezultatov za druge vstopne podatke.
Ključne besede: gostota/tip mreže, masni pretok, dvig igle, injektor, programski paket FIRE, gibajoča mreža
Objavljeno: 07.02.2013; Ogledov: 859; Prenosov: 55
.pdf Polno besedilo (3,89 MB)

9.
EKSPERIMENTALNO DELO V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA
Nina Kastelec, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela – teoretični in praktični del. V teoretičnem delu podrobneje predstavimo izkustveno učenje, njegove idejne izvore ter navedemo metode in faze takega učenja. V nadaljevanju opredelimo naravoslovje in naredimo vertikalni pregled naravoslovnih predmetov v osnovni šoli, kjer so za vsak predmet izpisani splošni učni cilji. Predstavimo naravoslovne dejavnosti, naravoslovne kompetence ter namenimo nekaj besed začetnemu naravoslovju in konstruktivizmu. Navedene so tudi naravoslovne metode dela, nekaj več pa povemo o metodi eksperimentiranja in jo podrobneje opišemo. Za konec teoretičnega dela predstavimo še oddelek podaljšanega bivanja, njegove sestavine in organizacijo dela v oddelku. V drugem, praktičnem delu diplomske naloge je opisana izvedba eksperimenta kapilarnega dviga vode, ki smo ga izvedli v oddelku podaljšanega bivanja na Osnovni šoli Dolenjske Toplice. Z njim smo želeli preveriti, ali učenci z učenjem preko lastnih izkušenj res pridobijo več znanja kot samo z razlago ter po končani evalvaciji delovnih listov dokazali, da je uporaba izkustvenega učenja pri vsakdanjem pouku za učence še kako pomembna.
Ključne besede: Izkustveno učenje, naravoslovje, eksperimentiranje, oddelek podaljšanega bivanja, kapilarni dvig.
Objavljeno: 08.07.2013; Ogledov: 735; Prenosov: 227
.pdf Polno besedilo (4,40 MB)

10.
DOLOČITEV POVRŠINSKE NAPETOSTI Z METODO KAPILARNEGA DVIGA DVOFAZNIH SISTEMOV
Gregor Kravanja, 2014, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil postavitev merilne naprave in razvoj nove metode merjenja površinske napetosti s kapilarnim dvigom dvofaznih sistemov v okolici kritične točke. Za pridobitev natančnih in primerljivih meritev je bilo potrebno poznati natančni notranji premer tankih kapilar. Določili smo ga z metodo laserskega tipanja na nemški koordinatni merilni napravi ZEISS tipa UMC-850 s pomočjo merilne programske opreme CALYPSO 5.1.4. Za merjenje ravnotežne višine smo uporabili računalniški program Logger Pro, ki omogoča natančno analizo razdalj med dvema točkama. Gostote dvofaznih sistemov smo dobili iz podatkovne baze NIST ali jih izmerili s pomočjo gravimetrične metode jemanja vzorcev iz mešalnega avtoklava. Površinsko napetost smo merili v treh dvofaznih sistemih: voda/CO2, slanica/CO2 in polimer PEG/CO2 v razponu od 1 bara do 200 barov. Prve meritve smo izvedli za sistem voda/CO2 pri treh izotermah (25 °C, 45 °C in 60 °C) in jih primerjali z literaturo. Ugotovili smo, da daje naša metoda primerljive in ponovljive rezultate, ki kažejo, da se s povečanjem tlaka površinska napetost linearno zmanjšuje do območja fazne spremembe CO2, v območju višjih tlakov pa doseže konstantno vrednost. Zanimiva je tudi ugotovitev, da se površinska napetost pri atmosferskih pogojih z nižanjem temperature poveča, v območju višjih tlakov pa pada. Zaradi možnosti skladiščenja toplogrednega plina CO2 v slanico smo v avtoklavu simulirali razmere, ki potekajo pri vbrizgavanju CO2 v slane reke več kilometrov pod zemljo. Ugotovili smo, da se z višanjem koncentracije soli v vodni raztopini (od 14 g/l do 200 g/l) viša vrednost površinske napetosti. Z namenom pridobitve še neraziskanih termodinamskih podatkov v okolici kritične točke smo izmerili površinsko napetost sistema polimera PEG/CO2. Rezultati kažejo, da se je površinska napetost sistema PEG/CO2 (molske mase PEG: 200, 400, 600) s povečanjem tlaka prav tako linearno zmanjševala.
Ključne besede: površinska napetost, kapilarni dvig, gostota, slanica, PEG
Objavljeno: 09.09.2014; Ogledov: 891; Prenosov: 328 
(1 glas)
.pdf Polno besedilo (4,89 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici