SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
OPREDELITEV IN ZNAČILNOSTI NEKATERIH POGOSTEJŠIH OBLIK NECARINSKIH OMEJITEV ZA ZAŠČITO GOSPODARSTVA
Jasmina Kostanjevec, 2009, diplomsko delo

Opis: V prvem delu so opredeljene necarinske omejitve. Kot začetek je opisano kaj sploh zaščitna politika je in kateri so njeni inštrumenti. V tem poglavju je opisan tudi sam nastanek necarinskih omejitev. Opredeljene so tudi splošne značilnosti in nastanek organizacij GATT in WTO. Nadalje je sama klasifikacija necarinskih omejitev in naveden njihov obseg. V drugem delu so podrobneje predstavljene necarinske omejitve. Razdeljene so v dve skupini in sicer na bistvene vrste oziroma več uporabljene necarinske ovire in na druge necarinske ovire. V prvi skupini so prikazane ovire kot so kvote, dumping, standardi, subvencije in tehnične ovire. V drugi skupini pa najdemo zaščito intelektualne lastnine, kontrolo uvoza živali in živalskih proizvodov, državne pomoči, davčne ovire, trošarine in obvezen nakup domačega izdelka. V tretjem delu bistvo temelji na notranjem trgu EU in vplivu necarinskih ovir na sam notranji trg. Opredeljen je sam nastanek notranjega trga. Kjer lahko vidimo da prvi uspelo vzpostaviti notranji trg ZDA, šele kasneje se je to zgodilo tudi na področju Evrope. Podrobneje pa so opisane temeljne značilnosti notranjega trga — štiri svoboščine. V četrtem delu so izpostavljeni ukrepi proti dvema omejitvama. Ti dve omejitvi sta subvencioniranje in dumping. Gre za ukrepe proti nekorektnemu ravnanju neke države, ki skuša s svojimi subvencijami zagotoviti proizvajalcem večjo konkurenčnost na tujih trgih. V tem primeru se uporabi protisubvencijski ukrep. Podobno je pri dumpingu. Kadar gre za nelojalno obnašanje izvoznika v tretji državi, se lahko uvede tako imenovan protidupminški ukrep. V petem poglavju opredeljujemo državni interes uravnavanja zunanjetrgovinskih tokov, da doseže najugodnejši rezultat. To pa dosega s pomočjo inštrumentov za vzpodbujanje izvoza in inštrumentov, ki otežujejo uvoz.
Ključne besede: - GATT in WTO - kvote, - dumping, - standardi, - subvencije - tehnične ovire - intelektualne lastnine - kontrolo uvoza živali in živalskih proizvodov - državne pomoči - trošarine - obvezen nakup domačega izdelka - notranji trg EU - štiri svoboščine - protidumpinški in protisubvencijski ukrep
Objavljeno: 18.06.2010; Ogledov: 2901; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (288,21 KB)

10.
PROTIDUMPINŠKI UKREPI V OKVIRU SVETOVNE TRGOVINSKE ORGANIZACIJE
Gregor Resnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu se ukvarjam z pravno ureditvijo protidumpinških ukrepov, kot izhaja iz sporazumov Svetovne trgovinske organizacije. V uvodnem poglavju je kratka predstavitev pojmovanja dumpinga iz vidikov mednarodnih sporazumov na tem področju in iz strogo ekonomskega vidika. Definicija dumpinga je seveda osnova za ugotovitev ali gre v posamičnem primeru za dumping in kako ta učinkuje na stanje na trgu. Vprašanje učinka dumpinga je osnova za pravno regulacijo tega tržnega fenomena in temelj za vse predpise na tem področju. Zaradi širokega obsega situacij, ki jih obsega pojem dumpinga, se mi zdelo pomembno, da se že na začetku tega dela lotim vprašanja meje med protidumpinškimi ukrepi in protekcionizmom. Prej omenjeno vprašanje se pojavlja v vseh praktičnih primerih, ki so predstavljeni v tej nalogi in je ključno za reševanje sporov, ki izhajajo iz protidumpinških postopkov. Zaradi boljšega razumevanja ureditve protidumpinških ukrepov, sem se v drugem poglavju na kratko predstavil nastanek Svetovne trgovinske organizacije in njene temeljne sporazume na tem področju. To predstavlja osnovo za analizo protidumpinške zakonodaje Združenih Držav Amerike in Evropske Unije, ki so predstavljeni v tretjem in četrtem poglavju tega dela. Podrobneje so predstavljeni postopki za uvedbo protidumpinških carin, kakor jih določajo zakonodaje Evropske Unije in Združenih Držav Amerike, posebno pozornost posvečam načinom za izračun teh carin, ki so velikokrat jedro sporov z državami uvoznicami. Za praktičen prikaz primerov iz prakse sem izbral primere, ki jih je obravnaval Organ za reševanje sporov Svetovne trgovinske organizacije, saj ti primeri nazorno pokažejo, na kakšen način si določila mednarodnih sporazumov razlagajo državni organi. Tukaj se izkaže, da je ravno meja med dumpingom in protekcionizmom izjemno tanka, kljub temu se zdi, da države ne obravnavajo interesov vpletenih strank z dovolj pozornosti, zaradi tega državni organi pogosto enostransko odločajo v korist domačih subjektov (pritožnikov). Takšna obravnava morda koristi domači industriji na kratki rok medtem, ko ima na dolgi rok škodo predvsem ta domača industrija. Ravno zaradi tega je tako pomembno delo Organa za reševanje sporov Svetovne trgovinske organizacije, ki je neke vrste varuh mednarodnih sporazumov.
Ključne besede: Dumping, Svetovna trgovinska organizacija, Organ za reševanje sporov, protidumpinške carine, protekcionizem, domači trg, tuji trg, Evropska Unija, Združene Države Amerike
Objavljeno: 12.07.2012; Ogledov: 1133; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (322,15 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici