| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
POLIMERIZACIJA CESTOGRADBENIH BITUMNOV Z RAZLIČNIMI UMETNIMI POLIMERI
Karmen Golavšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Zaradi vedno večjih cestnih in klimatskih obremenitev osnovni cestogradbeni bitumen ne zadošča več za uporabo za nekatere ceste, zato ga je treba ustrezno izboljšati. Potrebne spremembe lastnosti cestogradbenega bitumna oz. bitumenskih veziv omogočajo nekatere umetne snovi kot so polimerna sredstva. Če polimerno sredstvo homogeno vmešamo v cestogradbeni bitumen, lahko dobimo bitumen z bistveno boljšim lastnostmi. Za različne tipe bitumnov, ki jih uporabljajo v CM Celje d.d., smo z dodatkom elvaloy-a in lucobit-a, želeli ugotoviti razlike med lastnostmi polimernih bitumnov in primerjavo med njimi. Prav tako smo ugotavljali kakšna količina polimernega dodatka zadošča, da bi izboljšali cestogradbeni bitumen modificiran s polimeri zaradi vedno večjih cestnih in klimatskih obremenitev. Raziskave so pokazale, da vzorci polimerno modificiranega bitumna ustrezajo različnim kriterijem iz slovenskega in evropskega standarda. Evropski standard SIST EN 14023, ki je bolj odprt, ima nižje zahteve kot slovenski standard SIST EN 1035. Z dobljenimi rezultati pridemo do zaključka, da posamezni vzorec glede na njegove lastnosti (trdota, zmehčišče, sila, energija, duktilnost ter elastični povratek) lahko uvrščamo v različne kategorije.
Ključne besede: cestogradbeni bitumen, polimeri, lastnosti (trdota, zmehčišče, sila, energija, duktilnost ter elastični povratek)
Objavljeno: 23.06.2010; Ogledov: 1972; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

3.
VPLIV DUKTILNOSTI JEKLA NA VARNOST JEKLENIH KONSTRUKCIJ
Vanja Naglav, 2013, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen vpliv duktilnosti jekla na varnost jeklenih konstrukcij. V ospredje je postavljena obravnava obnašanja jeklenih konstrukcij v primeru požara in potresa. V diplomskem delu je predstavljena vloga jekla in jeklenih konstrukcij skozi zgodovino, razložen pojem duktilnosti in njegov pomen za jeklo. Ogrodje diplomskega dela sestavlja kratka študija vpliva duktilnosti jekla na stabilnost jeklenih konstrukcij pri visokih temperaturah (požar) in cikličnih obtežbah (potres). Predstavljene so negativne in pozitivne lastnosti duktilnosti jekla, ter osnovne smernice za zagotavljanje stabilnosti objekta.
Ključne besede: jeklo, jeklene konstrukcije, duktilnost, požar, potres
Objavljeno: 24.09.2013; Ogledov: 986; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (654,58 KB)

4.
OVREDNOTENJE ENERGIJE RAZTEGOVANJA PmB BITUMNA NA RAZLIČNIH DOLŽINAH RAZTEGA
Dušanka Bohinc, 2016, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela je ovrednotenje standardizirane metode določanja sile pri merjenju duktilnosti po standardu EN 13589. Novembra 2014 je izšel nov predlog standarda EN 13589, na katerega smo članice CEN še lahko podale pripombe. Od aprila 2016 je na voljo končni predlog noveliranega standarda. V predlogu standarda se navaja, da mora biti raztezek najmanj 1333% glede na dimenzije vzorca pred preiskavo to je 30 mm, kar se doseže pri raztezku 400 mm (D[%] = (400 mm/30 mm)×100). Med preiskavo se meri sila in raztezek ter se računa energija. Po preiskavi se odčita porabljeno energijo raztezanja do 200 mm (E'0,2) in energijo raztezanja do 400 mm (E'0,4). Končni rezultat preiskave je razlika med odčitanima energijama E's= E'0,4- E'0,2 oziroma E*0,2-0,4. Glavni cilj dela je ovrednotenje, če je energija E's določena po predlogu standarda v korelaciji z rezultati drugih standardnih preiskav bitumna, kot so zmehčišče po prstan kroglica, penetracija, pretrgališče po Fraassu, indeks penetracije in elastična povratna deformacija. Pri tem sem dodatno ovrednotila, kakšne korelacije dobimo, če se odčita porabljeno energijo pri dolžinah raztezanja, ki so drugačne kot so predpisane v predlogu standarda. Na primer odčitamo porabljeno energijo raztezanja do 0,1 m (E'0,1) in energijo raztezanja do 0,3 m (E'0,3) ter dobimo razliko med odčitanima energijama E′0,1-0,3=E'0,3-E'0,1. Spodnjo mejo sem spreminjala z manjšanjem spodnjega intervala odčitanega raztezanja, kar pomeni da bomo namesto 0,2 m odčitali 0,1 m in 0,05 m. Zgornjo mejo sem spreminjala s sistematičnim odčitavanjem različnih odsekov dolžine 0,2 m. Poleg odseka od 0,2 m do 0,4 m sem odčitala odseke 0,25 m do 0,45 m, 0,3 m do 0,5 m, 0,35 m do 0,55 m in tako naprej. Zahteve za vrednosti E's oziroma E′0,2-0,4 določata krovni standard SIST 1035:2008 in standard SIST EN 14023:2010. Pri tem so navedene različne temperature preskušanja: 5°C, 10°C in 25°C. Z diplomskim delom želim tudi preveriti, če so predpisane zahteve realne za vse polimerne bitumne tipa PmB 45/80-65, ki se uporablja v Sloveniji.
Ključne besede: bitumen, duktilnost, energija, raztegovanje, sila
Objavljeno: 05.09.2016; Ogledov: 510; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (4,98 MB)

5.
Potresna analiza armiranobetonskega objekta s prikazom uporabe metode načrtovanja nosilnosti
Rok Murko, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava potresno analizo armiranobetonskega objekta s prikazom uporabe metode načrtovanja nosilnosti. Torzijsko podajni konstrukcijski sistemi izkazujejo nepredvidljivost pri odzivu na potresno obtežbo, pri čemer je treba dodatno paziti, da zagotovimo ustrezno globalno varnost konstrukcije. Potresna analiza obravnavanega objekta je izvedena z linearno elastičnim prostorskim modelom z uporabo modalne analize s spektri odziva. Za izvedbo analiz smo uporabili programski orodji Dlubal RFEM in Radimpex Tower ter rezultate med seboj tudi primerjali. Posebno pozornost smo namenili ustreznemu modeliranju konstrukcije. Ob koncu zaključku smo izvedli projektiranje z uporabo metode načrtovanja nosilnosti in prikazali detajliranje posameznih konstrukcijskih elementov, s katerimi zagotovimo, da se konstrukcija ne poruši tudi pri močnejšem potresu. Analize in projektiranje smo izvedli po standardih Evrokod.
Ključne besede: potresna analiza, armiran beton, metoda načrtovanja nosilnosti, modalna analiza, linearna elastična analiza, Evrokod, duktilnost, RFEM, Tower
Objavljeno: 28.09.2018; Ogledov: 401; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (4,89 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici