1. Duhovnost pri ženskah z rakom dojke na sistemskem zdravljenjuNina Radolič, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Rak dojke vpliva na telesno, čustveno in duhovno življenje žensk. Med sistemskim zdravljenjem se številne ženske zatečejo k duhovnosti kot viru opore in notranjega miru. Namen zaključnega dela je bil preučiti stopnjo duhovnega blagostanja pri ženskah z rakom dojke na sistemskem zdravljenju.
Metode: Izvedena je bila kvantitativna raziskava z metodo anketiranja. Namensko vzorčenje je zajelo 69 žensk z diagnozo rak dojke na sistemskem zdravljenju. Podatke, zbrane med oktobrom 2024 in februarjem 2025, smo analizirani s pomočjo Excela in IBM SPSS 29.0. Uporabljeni so bili opisni neparametrični statistični testi: Spearmanov koeficient korelacije, Kruskal-Wallisov test in Mann-Whitneyev U test.
Rezultati: Rezultati niso pokazali statistično značilne povezave med trajanjem diagnoze raka dojke in stopnjo duhovnega blagostanja pri ženskah na sistemskem zdravljenju (rs = -0,074; p = 0,548), prav tako ni bilo razlik glede na pripadnost religiji (U = 160,000; Z = -1,579; p = 0,114) ali stadij bolezni (U = 376,000; Z = −1,333; p = 0,182).
Razprava in zaključek: Raziskava je pokazala zmerno visoko duhovno blagostanje pri anketirankah, brez statistično značilnih povezav z dolžino bolezni, religijo ali stadijem bolezni. Duhovno blagostanje se izkazuje kot pomembna komponenta celostne oskrbe, ki jo zdravstveni delavci morajo upoštevati. Ključne besede: duhovnost, rak dojke, sistemsko zdravljenje, celostna zdravstvena nega Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,09 MB) |
2. Pomen spiritualnosti za ženske, obolele za rakom dojkeKlavdija Brezovšek, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Spoprijemanje z diagnozo raka dojke za ženske predstavlja številne izzive. Spiritualnost je lahko eden izmed virov spoprijemanja z boleznijo in zdravljenjem raka dojk. V celostni obravnavi žensk z rakom dojke ima spiritualna oskrba vse večji pomen. Namen magistrskega dela je raziskati in opisati pomen spiritualnosti za ženske, obolele za rakom dojke. Metode: Z metodo pregleda smo pregledali, analizirali ter sintetizirali znanstveno in strokovno literaturo o spiritualnosti pri ženskah, ki so zbolele za rakom dojke. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah: PubMed, SAGE, Web of Science, CINAHL, MEDLINE. S pomočjo PRISMA diagrama smo prikazali postopek pregleda in izbora literature. Uporabljena je bila metoda vsebinske analize. Rezultati: V končno analizo smo vključili devet raziskav. Oblikovali smo glavno kategorijo »pomen spiritualnosti pri ženskah, obolelih za rakom dojke«, ki je nastala iz štirih podkategorij: (1) »razumevanje pomena spiritualnosti«, (2) »vrednote in namen v življenju«, (3) »soočanje/ spoprijemanje z diagnozo raka dojke« in (4) »vloga zdravstvenega osebja pri vključevanju spiritualnosti v celostno zdravstveno nego«. Razprava in Zaključek: Spiritualnost ženskam prestavlja vir podpore moči, zagotavlja tolažbo, daje upanje in notranji mir. Pogosto je spiritualnost omenjena kot pozitivna strategija za obvladovanje stresnih situacij v povezavi z religijo. Ključne besede: maligna neoplazma, rak dojk, duhovnost, soočanje Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,02 MB) |
3. Izkušnje medicinskih sester s spiritualno oskrbo v pediatrični paliativni oskrbiAnja Veber, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Pediatrična paliativna obravnava zajema aktivno in celostno telesno, čustveno, duhovno ter socialno oskrbo otroka in vključuje tudi podporo družini. Za medicinske sestre predstavlja veliko obremenitev. Namen magistrskega dela je ugotoviti, kakšne izkušnje imajo medicinske sestre s spiritualnostjo v pediatrični paliativni oskrbi in kako se soočajo z umiranjem otroka.
Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature. Iskanje je potekalo v bazah podatkov: CINAHL, PubMed, Web of Science in SAGE. Iskanje literature je prikazano z diagramom PRISMA. Za analizo in sintezo podatkov smo uporabili metodo tematske analize.
Rezultati: Skupno smo našli 215 člankov, v končno analizo smo vključili deset člankov. Glavno temo, izkušnje medicinskih sester s spiritualnostjo ob hudo bolnem in umirajočem otroku, smo oblikovali na osnovi podtem: 1) soočanje z lastnimi čustvi ter 2) profesionalni odnos medicinske sestre do otrok in družine.
Diskusija in zaključek: Izvajanje paliativne oskrbe otroka z vključenim spiritualnim vidikom je za medicinske sestre zelo stresno in čustveno obremenjujoče. Najpogosteje se srečujejo z žalostjo, zaskrbljenostjo, depresivnostjo, s težavami v komunikaciji z otrokom in njegovimi starši. Številni dejavniki, katerim so izpostavljene, vplivajo na doživljanje njihove lastne stiske. Potrebujejo dodatno usposabljanje in dobro mentorstvo, da se bodo lahko lažje soočale z osebnimi izzivi ter nadgradile pomanjkljivo znanje. Ključne besede: otrok, umiranje, duhovnost Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 179; Prenosov: 78
Celotno besedilo (1,20 MB) |
4. Uporaba GIS pri ugotavljanju dostopnosti do lokacij objektov duhovne pomoči : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programaNada Krmek, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na uporabo geografskih informacijskih sistemov za analizo dostopnosti do centrov duhovne pomoči v Mestni občini Ljubljana v primeru morebitnega vnovičnega zaprtja mesta ob nepredvidenih situacijah.
Človek je bitje odnosov in dialoga, zato so ljudje postali v času epidemije bolj prestrašeni in naveličani. Težje si pomagajo sami, zato se po pomoč še intenzivneje zatekajo v različne oblike duhovnosti.
Raziskali in podali smo opis obstoječe prometne infrastrukture, ki se nahaja na področju Mestne občine Ljubljana. V nalogi smo obravnavali različne verske objekte (Facilities) in uporabnike (Destinations), ki te objekte koristijo. Z geografskimi informacijskimi sistemi smo analizirali možnosti dostopa do njih in podali načine, kako do teh objektov priti na uporabniku in okolju čimbolj prijazen način, ob upoštevanju navodil o omejitvah gibanja. Ključne besede: dostop, duhovnost, Geografski informacijski sistem, prometna infrastruktura, mobilnost Objavljeno v DKUM: 12.02.2024; Ogledov: 346; Prenosov: 29
Celotno besedilo (5,79 MB) |
5. Vrednote mladih v razmerju do duhovnosti in tradicionalne religioznosti: analiza v desetih državah jugovzhodne Evrope : analiza v desetih državah jugovzhodne EvropePaulina Napast, 2023, magistrsko delo Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil podrobneje preučiti značilne vrednote mladih glede na njihovo stopnjo tradicionalne religioznosti in duhovne usmerjenosti, v desetih državah jugovzhodne Evrope. Raziskava je bila izvedena s pomočjo metode sekundarne analize podatkov z uporabo programa SPSS. Uporabili smo podatke iz raziskave FES Youth Studies Southeast Europe 2018/2019, ki je bila izvedena na reprezentativnih vzorcih mladih v desetih državah jugovzhodne Evrope. Rezultati analiz kažejo, da sta duhovnost in religioznost na videz zelo podobni zadevi, vendar s seboj prinašata zelo različne vrednote in prepričanja mladih. Mladi, ki so bolj religiozni, imajo bolj izražene t. i. »tradicionalne vrednote«, ki se nanašajo na ohranjanje tradicije, preteklih navad in prepričanj. Te vrednote so vrednote družine, partnerske zvestobe, nacionalizem, avtoritarnost in vrednote moči in dosežka. V nasprotju s preteklimi raziskavami smo ugotovili, da je tudi vrednota avtonomije posameznika bolj prisotna pri bolj religioznih mladih, prav tako to velja tudi za vrednoti izobraževanja in zdravja, ki sicer naraščata tako s stopnjo religioznosti kot tudi s stopnjo duhovnosti, vendar sta močneje izraženi pri bolj religioznih mladih. Nasprotno pa so bolj duhovno usmerjeni mladi dovzetnejši za vrednote, ki se odmikajo od tradicije in sovpadajo s procesi modernizacije. Te se po naših ugotovitvah nanašajo predvsem na višjo toleranco do splava in istospolne usmerjenosti ter na vrednote politične aktivnosti. Ključne besede: Vrednote, mladi, duhovnost, tradicionalna religioznost, jugovzhodna Evropa Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 599; Prenosov: 76
Celotno besedilo (644,51 KB) |
6. Duhovne potrebe žensk po prekinitvi nosečnostiZala Macuh, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Duhovnost združuje različne pojme, kot so: vrednote, upanje, energija, motivacija, smisel življenja, odpuščanje in religija. Različna obdobja v življenju, kakršna je prekinitev nosečnosti, lahko predstavlja za posameznika veliko preizkušnjo. Kadar ženska spontano izgubi svojega nerojenega otroka, se ji njen duhovni svet lahko zruši.
Metode: V namen priprave zaključnega dela smo izvedli narativni pregled literature. Literaturo smo iskali s pomočjo podatkovnih baz Science Direct, MEDLINE, Wiley Online Library, CINAHL in Web of Science. Določili smo tudi vključitvene in izključitvene kriterije. Potek iskanja rezultatov smo prikazali v diagramu po PRISMA smernicah. Za prikaz sinteze pa smo uporabili metodo vsebinske analize in sinteze podatkov.
Rezultati: V končno analizo smo vključili štiri članke, iz katerih smo ugotovili, da si ženske po spontani prekinitvi nosečnosti poleg medicinske oskrbe želijo tudi dobre duhovne oskrbe. Ženske si najbolj želijo pogovora s partnerjem in z bližnjimi. Duhovna oskrba jim omogoča ponovno iskanje smisla življenja, čustvovanje ter izboljša počutje.
Razprava in sklep: Duhovna oskrba je v praksi še vedno zanemarjena in neraziskana. Zdravstveni delavci so pri nudenju le te zadržani in se je izogibajo. Na področju duhovnega zdravja bi bilo potrebnih še dosti raziskav, saj ima v primeru, kot je izguba nosečnosti, duhovna oskrba izreden pomen za ženske. Ključne besede: ženske, duhovnost, duhovne potrebe, prekinitev nosečnosti, spontana prekinitev nosečnosti Objavljeno v DKUM: 18.01.2023; Ogledov: 651; Prenosov: 182
Celotno besedilo (813,21 KB) |
7. Romanje Camino de Santiago kot izraz poznomoderne duhovnosti : doktorska disertacijaSnežana Brumec, 2021, doktorska disertacija Opis: V pričujoči doktorski disertaciji smo razvili na podatkih utemeljeno vsebinsko teorijo, ki razlaga izkušnjo romanja po poti Camino de Santiago, in jo umestili v kontekst poznomoderne duhovnosti. Izhajali smo iz teze, da je izjemen porast števila romarjev na poti Camino de Santiago, ki smo mu priča v zadnjih treh desetletjih, predvsem izraz poznomoderne duhovnosti in za njo značilne težnje posameznikov po samoaktualizaciji. K študiji smo pristopili s pomočjo metodološkega pristopa utemeljene teorije in v tem okviru kombinirali več metod zbiranja in analiziranja podatkov. Osnovni vir podatkov je predstavljala kvalitativna in kvantitativna analiza vsebine 32 potopisnih pripovedi o lastni izkušnji romanja Camino de Santiago. To metodo smo nadgradili s skupinskim intervjujem in z metodo ankete, v okviru katere smo aplicirali štiri spletne anketne vprašalnike: Anketo 1 – Motivi (N = 228), Anketo 2 – Izredne človekove izkušnje in transformativni učinki (N = 501), Anketo 3 – Spremembe vrednot in samoaktualizacije (N = 500) in Anketo 4 – Življenjske spremembe (N = 630). Ključne besede: Poznomoderna družba, duhovnost, izredne človekove izkušnje, transformativni učinki, Camino de Santiago. Objavljeno v DKUM: 10.08.2022; Ogledov: 1430; Prenosov: 271
Celotno besedilo (9,53 MB) |
8. Spiritualna oskrba pri otroku s kronično nenalezljivo boleznijoAnja Veber, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: Spiritualnost pri otroku s kronično boleznijo je ključnega pomena za njegovo dobro počutje. Učinkovitost prepoznavanja spiritualnih potreb pri otroku s kronično nenalezljivo boleznijo vpliva na zagotavljanje spiritualne oskrbe. S pregledom želimo predstaviti, kakšen pomen ima spiritualna oskrba v obravnavi otroka s kronično nenalezljivo boleznijo.
Metode: V zaključnem delu smo izvedli narativni pregled znanstvene literature. Članke smo iskali po podatkovnih bazah: SAGE Journals, PubMed, ScienceDirect, Wiley in Cobiss. Uporabili smo deskriptivno metodo in metodo analize, sinteze ter komparacije. Za analizo podatkov smo uporabili vsebinsko analizo.
Rezultati: Skupno smo našli 1529 in v končno analizo vključili osem člankov. Ugotovitve kažejo, da je za otroke s kronično nenalezljivo boleznijo spiritualnost pomemben vidik zdravstvene obravnave. Pri zagotavljanju spiritualne oskrbe mora biti otrok deležen sočutne obravnave.
Razprava in sklep: Vpliv spiritualnosti na otroka je pogojen z njegovo starostjo in zavedanjem le-te. Velik pomen ima tudi zavedanje zdravstvenega osebja, kako zelo pomembna je spiritualna oskrba za otroka in njegovo soočanje z boleznijo. Pri zagotavljanju spiritualne oskrbe lahko medicinske sestre uporabijo tehnike terapevtske komunikacije, da podprejo otroka v iskanju notranjih občutkov in čustev, pri izražanju spiritualne stiske ali spiritualnega dobrega počutja. Ključne besede: duhovnost, zdravstvena nega, pregled literature Objavljeno v DKUM: 29.09.2021; Ogledov: 1176; Prenosov: 227
Celotno besedilo (1,09 MB) |
9. Povezanost duhovnosti, religioznosti in hvaležnosti s subjektivnim blagostanjem: primerjava med Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v SlovenijiMaja Žnidaršič, 2018, magistrsko delo Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, če obstajajo med Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji, v subjektivnem blagostanju razlike v povezavi z duhovnostjo, religioznostjo in hvaležnostjo. Končni vzorec je zajemal 295 udeležencev in sicer 141 Slovencev v Argentini (preseljenih po 2. svetovni vojni), starih med 10 in 90 let in 154 Slovencev iz matične domovine, starih med 17 in 64 let. V vzorcu argentinskih Slovencev je bilo zajetih 58 moških in 82 žensk. Vzorec Slovencev iz matične domovine je zajemal 35 moških in 119 žensk. Udeleženci raziskave so vprašalnik izpolnili preko spleta. Rezultati raziskave so pokazali, da med religioznimi Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji, glede na primerjane koncepte ni statistično pomembnih razlik.
Na celotnem vzorcu se je pokazalo, da se vse tri mere subjektivnega blagostanja statistično pomembno povezujejo s hvaležnostjo, pri čemer sta se zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt s hvaležnostjo povezovala pozitivno, negativni afekt pa šibko negativno. Hvaležnost se je v obeh skupinah pozitivno povezovala z merami duhovnosti. Najmočneje se je s hvaležnostjo povezovala dimenzija obče povezanosti. Mere duhovnosti so se pozitivno povezovale z zadovoljstvom z življenjem in pozitivnim afektom, medtem ko se subjektivno blagostanje in pogostost udeleževanja pri verskih obredih nista statistično pomembno povezovala. Pomembne razlike med skupinama so se pojavile pri specifičnih vidikih religioznosti, ki govorijo o razlogih za vključevanje v verske aktivnosti udeležencev. Slovenci v Argentini v večji meri povezujejo vključevanje v verske aktivnosti z utrjevanjem nacionalne identitete in udeleževanjem družine in sorodnikov v le te. Tudi sveto mašo povezujejo z ohranjanjem izročila staršev/starih staršev in z razvijanjem osebnega odnosa z Bogom v višji meri kot Slovenci iz matične domovine. Ključne besede: subjektivno blagostanje, duhovnost, religioznost, hvaležnost, medkulturne razlike, argentinski Slovenci Objavljeno v DKUM: 01.10.2018; Ogledov: 1372; Prenosov: 196
Celotno besedilo (1,01 MB) |
10. Pomen inspiracije in duhovnosti v vizionarski umetnosti: možni koncepti med sodobnimi slovenskimi umetnikiDona Pratnekar, 2017, diplomsko delo Opis: Sfero vizionarskega srečujemo na mnogih področjih človeškega bivanja, od znanosti do politike in ne le v umetniškem in duhovnem kontekstu. Vizionarsko slikarstvo in umetniško gibanje se v svojem delovanju gibljeta preko vseh teh sfer, jih povezujeta, prepletata in tolmačita skozi nove in stare simbolne podobe. Diplomsko delo raziskuje vizionarsko umetnost, kot skupek umetniško duhovnih praks, tehnik in konceptov, ki jo oblikujejo v eno izmed mlajših in zmuzljivejših sodobnih umetniških form. Akademsko šolani eksperimentatorji so skozi svobodna psihedelična desetletja prejšnjega stoletja vzpostavili določene smernice, te pa temeljijo na vedno vnovični deviaciji od že poznanega in poglabljanje v še ne raziskano ali že pozabljeno iz začetkov človeške zavesti. Tako se v vizionarski umetnosti stakneta vsa zgodovina in prihodnost svetega in umetnostnega: magija šamanizma, mitskega in orientalskih ved je neločljivo zvezana z napredkom tehnologije in spoznanji znanosti, ki pa tudi sama korenini v alkemični duhovni znanosti. Vizionarska osebnost, energija in izkušnja so vodilni koncepti v vizionarski umetnosti, ki pa jih zasledimo povsod v povezavi z duhovnim, svetim, notranjim in domišljijskim. Slikanje notranjih, arhetipskih motivov vizionarskemu slikarstvu omogoča transpersonalno univerzalnost, ne le v okviru zahodne kulture, temveč vseh ljudskih duhovnih tradicij. S pojavom vizionarskega slikarstva v Sloveniji je določeno število sodelujočih umetnikov dodatno objasnilo koncept vizionarske umetnosti kot duhovne prakse in inspiracijsko podobo vizionarske umetnosti v zahodni internetni civilizaciji. Ključne besede: umetnostna zgodovina, vizionarstvo, duhovnost, navdih, znanost, šamanizem, stanja zavesti, Ana Baraga, Lili Hribovšek, Nik Anikis Skušek, vizionarsko slikarstvo Objavljeno v DKUM: 20.10.2017; Ogledov: 1686; Prenosov: 146
Celotno besedilo (2,90 MB) |