SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
TRENDI V RELIGIOZNOSTI MLADIH Z VIDIKA TEORETIČNIH PRIČAKOVANJ
Barbara Omerzu, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je ugotavljanje trendov na področju religijskih predstav mariborskih študentov sociologije v obdobju 2002 - 2010. Pri tem avtorica izhaja iz temeljnih scenarijev, ki so se glede trendov na področju religioznosti v pozno-modernih družbah izoblikovali v sodobni sociološki literaturi. Med njimi je izrazito močno zastopan scenarij detradicionalizacije, individualizacije in pluralizacije religije, v okviru katerega avtorji (Durkheim, Luckmann, Houtman in Aupers) ugotavljajo in dokazujejo, da religija skozi proces modernizacije ostaja še vedno vitalna, res pa je, da se ločuje od tradicionalnih cerkva in postaja vedno bolj razpršena, privatizirana in individualizirana. Prisotni so tudi drugi scenariji glede trendov na področju religioznosti, ki jih avtorica obravnava v treh skupinah: scenarij sekularizacije, scenarij revitalizacije religije in scenarij retradicionalizacije religije. V empiričnem delu naloge se je preverjala veljavnost scenarija detradicionalizacije, pluralizacije in individualizacije religije, saj ga pri populaciji mariborskih študentov sociologije v obdobju 2002 — 2010 avtorica ocenjuje kot najbolj verjetnega. Za ugotavljanje religijskih predstav v obdobju 2002 — 2010 je bila uporabljena metoda anketiranja, ki je v obeh letih temeljila na vzorcu študentov sociologije na Univerzi v Mariboru. Skozi empirično raziskavo so potrjene tri hipoteze: (1) v obdobju 2002 — 2010 se je med študenti sociologije zmanjšala vera v tradicionalne katoliške predstave, (2) prisotnost novodobnih in okultnih idej se je povečala, (3) značilna pa je tudi povišana stopnja razpršenosti (pluralnosti) religijskih predstav. Iz tega vidika je v omenjenem obdobju med mariborskimi študenti sociologije potrjen scenarij detradicionalizacije, individualizacije in pluralizacije religije.
Ključne besede: sociologija, religioznost, študenti, sekularizacija, katolištvo, novodobna duhovnost, okultizem.
Objavljeno: 21.10.2010; Ogledov: 1981; Prenosov: 410
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

2.
3.
4.
POMEN DUHOVNE INTELIGENCE ZA UČINKOVITO VODENJE
Maja Koražija, 2012, magistrsko delo

Opis: Razumska ali kognitivna inteligenca (IQ) ima malo možnosti za napovedovanje učinkovitosti vodenja. V današnjem času sta v ospredju predvsem čustvena in duhovna inteligenca. Ker se vedno več pozornosti posveča zaposlenim v organizacijah, je vnos duhovne inteligence v organizacijo in na delovno mesto zelo pomemben. To sproži tudi spreminjanje organizacijske strukture iz tradicionalne v organsko. Duhovno-inteligentne organizacije so bolj odprte za spremembe, kar je v današnjem razburkanem poslovnem okolju postala nuja. Pobuda za povečanje duhovne inteligence v organizaciji lahko pride z vseh ravni organizacije. Učinkovito vodenje pomeni ravnovesje med socialnimi, moralnimi in poslovnimi vidiki vodenja. Ključni elementi učinkovitega vodenja so: vizija, komuniciranje in presoja. K učinkovitosti vodenja prispeva tudi duhovna inteligenca, ki se kaže v večji zavezanosti, morali in zadovoljstvu na delovnem mestu. Transakcijski slog vodenja temelji na vrednotah vodje, ki poudarjajo, da mora vodja priti v stik s svojimi notranjimi vrednotami in jih nato posredovati svojim sledilcem s pomočjo vizije, vrednot ter osebnih dejanj. S pomočjo različnih raziskav smo ugotovili tesno povezanost med duhovnimi vrednotami in praksami in učinkovitostjo vodenja. Vrline duhovno-inteligentnega vodje (vizija, nesebična ljubezen in upanje/zaupanje) in njegove duhovne vrednote (poštenost, odkritost in skromnost) ter duhovne prakse prispevajo k njegovi večji učinkovitosti. Nujne so tudi za uresničevanje potreb sledilcev (poklicanost in pripadnost), to pa nato vodi do njihove večje predanosti organizaciji in višji storilnosti. Vrednote, ki so dolgo časa veljale za duhovni ideal (poštenost, odkritost in skromnost), so se izkazale kot pozitiven vpliv na učinkovitost vodenja. Dokazan je bil tudi vpliv duhovne inteligence na učinkovitost vodenja s pomočjo empirične raziskave in merjenjem duhovne inteligence z lestvico ISIS (Integrated Spiritual Intelligence Scale).
Ključne besede: duhovna inteligenca, duhovnost, učinkovito vodenje, vodenje
Objavljeno: 25.10.2012; Ogledov: 1390; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

5.
Povezava med psihičnim dobrim počutjem zaposlenih in duhovno inteligentnostjo kot dejavniki primerno celovitega menedžmenta
Sonja Treven, Matjaž Mulej, Simona Šarotar Žižek, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Kriza kaže, da je menedžment podjetij premalo celovit; med drugim se preveč omejuje na ekonomske in tehnološke dejavnike. Zaradi porasta kompleksnosti in hitrosti porajanja izzivov okolja se organizacije med drugim soočajo z demografskimi in socialnimi spremembami, s spreminjanjem vrednot, zahtev in stališč zaposlenih, z njihovo čustveno nestabilnostjo in zastavljanjem temeljnih bivanjskih vprašanj, s katerimi spoznavajo najgloblji namen življenja. Duhovno zavedanje in način življenja postajata priznana nepogrešljiva vrednota ljudi, ki ne skrbijo le za optimalno uresničevanje svojih življenjskih vlog, ampak tudi za osebni in osebnostni razvoj. Duhovna inteligenca kot filozofija vodenja podjetja spreminja pomen in smisel poslovanja: ukinja omejenost na racionalni del osebnosti. Nadgrajena je z duhovnim kapitalom, zato predstavlja zavedanje, da gre za višje poslanstvo (od zgolj dobička), in je osnova za doseganje psihičnega dobrega počutja zaposlenih, katero podpira ustvarjalnost, inovativnost, zato konkurenčnost organizacij. V prispevku se osredotočamo na duhovno inteligenco in duhovni kapital, ki ju povezujemo s psihičnim dobrim počutjem človeka, katero izvira iz optimalnih izkušenj in delovanja. Psihično dobro počutje determinirata dve perspektivi: hedonistična in eudajmonična. Eudajmonični pristop, ki v ospredje postavlja samo-realizacijo, je raziskovalce vodil k psihološkemu dobremu počutju in samo-determinacijski teoriji. Hedonistični pristop kot lastno vrednotenje počutja ljudi opredeljuje subjektivno dobro počutje. Spoznanja obeh pristopov združuje psihično dobro počutje človeka, ki determinira njegovo zadovoljstvo, ustvarjalnost, uspeh pri delu in produktivnost. To pomeni, da so pričakovani (ekonomski) rezultati organizacij pogosteje posledica subjektivnega dobrega počutja kot obratno. Vodstva to pogosto spregledujejo.
Ključne besede: management, vodenje, poslovanje podjetja, delovno okolje, delovna uspešnost, duhovnost
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 321; Prenosov: 16
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

6.
SOCIOLOŠKI IN PSIHOLOŠKI PRISTOPI K OBRAVNAVI NOVODOBNE DUHOVNOSTI
Renata Gračnar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava sociološki in psihološki pristop k obravnavi novodobne duhovnosti. Proučuje njen vpliv na razvoj družbe in posameznika v okviru obstoječega religijskega sistema in sekularnih oblik duhovnosti. Gre za teoretično naravnano nalogo, v kateri osrednji vir predstavlja pregled tujih strokovnih in znanstvenih člankov, kjer avtorji predstavijo svoje pojmovanje pojavov, ki jih povezujejo z novodobno duhovnostjo. Diplomska naloga se osredotoča na opredelitev in razčlenitev samega pojma novodobna duhovnost. Novodobna duhovnost med drugim nase opozori z raznolikostjo poimenovanj, eklekticizmom religijskih tradicij, s problematiko uvrščanja v koncept svetovnih religij, s samoduhovnostjo, dimenzijo svetega in s poduhovljenostjo sekularnih praks. Ob propadu komunističnega režima vzhodne Evrope in širjenju novodobniških idej v devetdesetih letih 20. stoletja, novodobna duhovnost izpostavlja harmoničen preplet poljskih novodobniških praks in holističnih trendov s tradicionalnimi oblikami religioznosti. S sekularizacijo in izginjanjem vpliva etabliranih religij potreba po duhovnosti na ravni posameznika ne izgine. Z diferenciacijo in avtonomnostjo družbenih področij, novodobna duhovnost opozori nase v ekonomskem pogledu, kjer deluje kot pomemben dejavnik vpeljevanja in napredovanja novodobnih idej v okviru sekularnih praks, podprtih s kognitivnimi mehanizmi. S časovnim zamikom zahodne aktualnosti novodobniških praks, novodobna duhovnost na slovenskih tleh v splošnih značilnostih sledi zahodnim in globalnim trendom. Nase opozori z množičnim zanimanjem za neformalno duhovno izobraževanje in s slovenskim novodobnikom z lastno metodo komuniciranja z Zemljo, geomantijo.
Ključne besede: religija, novodobna duhovnost, holizem, samoduhovnost
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 248; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

7.
PROBLEM SMRTI IN UMIRANJA PRI PLATONU IN SOYGAL RINPOCHEJU
Samo Bohak, 2016, diplomsko delo

Opis: V Diplomskem delu smo se ukvarjali s primerjavo konceptov smrti in umiranja pri Platonu in Sogyal Rinpocheju. Skozi pregled stališč mnogih starejših (nezahodnih) tradicij smo najprej raziskali pojmovanje in razumevanje smrti in umiranja, ter duhovne tradicije, iz katerih ta pojmovanja izhajajo. Nato smo na kratko opisali zahodno razumevanje smrti in umiranja, ter pokazali na problematiko orisa zahodnih konceptov. Nato smo opisali temeljne pojme Tibetanske duhovnosti oz natančneje Tibetanske knjige življenja in umiranja, avtorja Sogyala Rinpocheja in pokazali na problematiko razlage tega dela. Prav tako smo pokazali na vzporednice, razlike in problematiko primerjave dveh del in zaključili s kratkim predlogom pragmatičnega »argumenta« oz. poti do obstoja posmrtnega življenja v tradiciji Tomaža Akvinskega. Na kratko smo pregledali pomen pričevanj o obsmrtnih izkušnjah in zaključili s problematičnim sklepom, ter nakazali na možnost in potrebo po nadaljnjem, poglobljenem filozofskem delu, ki lahko poleg novih pogledov prinese tudi utilitaristične koristi tako za vzhod kot zahod, brez da bi ob tem žrtvovali zvestobo duhovnim tradicijam ali kriterije znanstvenega raziskovanja. Poskušali smo pokazati, da nam filozofska metoda analize argumentov in primerjave konceptov lahko služi kot most med poljem znanosti in duhovnosti.
Ključne besede: Smrt, umiranje, Platon, Sogyal Rinpoche, duhovnost, obsmrtna izkustva.
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 463; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (884,25 KB)

8.
NOVODOBNIŠKE PREDSTAVE O ČLOVEŠKI DUŠEVNOSTI IN OSEBNOSTNI RASTI NA PRIMERU UDELEŽENCEV DUHOVNE ŠOLE VILIJA RAVNJAKA
Anja Simonič, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati novodobniške predstave o človeški psihični naravi in osebnostni rasti. Za novodobniško duhovnost je značilen poudarek na posamezniku, ki si sam oblikuje svojo duhovno pot, tako da prosto izbira med raznimi novodobniškimi ponudbami. Kot primer takšne novodobniške ponudbe smo analizirali Duhovno šolo Vilija Ravnjaka. S primerjavo študijskega gradiva in socioloških novodobniških teorij smo ugotovili, da duhovna šola vsebuje ključne novodobniške karakteristike in s svojimi dodatnimi idejnimi koncepti celo presega Jungov koncept individuacije in sebstva. V nadaljnji raziskavi smo z intervjuji dveh skupin, udeležencev Duhovne šole Vilija Ravnjaka in njihovih ne-novodobniških vrstnikov, ter s pomočjo metode kodiranja odkrivali razlike v njihovih novodobniških pogledih. Analizirali smo njihove predstave o človeški psihi, njihovo samopodobo, dojemanje lastnih senc ter identifikacijo s konceptom sebstva. Rezultati so pokazali, da pri predstavi o človeški psihi in pri samopodobi ni večjih razlik, saj oboji izražajo pozitivne vidike, medtem ko se pri dojemanju lastnih senc in identifikaciji s sebstvom razlike povečajo v prid skupine novodobnikov. To je posledica tega, da se novodobniki aktivno ukvarjajo z osebnostno rastjo in se zato bolj intenzivno soočajo s svojo notranjostjo. Z dodatnimi vprašanji smo ugotovili tudi, da ima duhovna šola po mnenju udeležencev nanje velik vpliv, in sicer predvsem v smeri boljših medosebnih odnosov, drugačnega pogleda na svet, večje samozavesti ter večjega notranjega miru. Na koncu smo še naredili analizo največjih razlik med obema skupinama, ki je pokazala, da so novodobniki dosti manj družbeno kritični, bolj so osredotočeni vase, da v večji meri poročajo o občutkih notranjega miru in da svoje življenje v primerjavi z ne-novodobniki doživljajo kot bolj harmonično.
Ključne besede: novodobništvo, novodobniki, novodobniška duhovnost, novodobniško gibanje, Duhovna šola Vilija Ravnjaka, osebnostna rast, individuacija, predstave o človeški psihi, psihologija Carla Gustava Junga, koncept sebstva, sociologija religije
Objavljeno: 16.11.2016; Ogledov: 468; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

9.
POMEN RELIGIJE V OBRAVNAVI PACIENTOV V KLINIČNEM OKOLJU
Mirsad Rahmanović, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Religija je organiziran sistem čaščenja, ima temeljna načela, obrede in običaje, ki so povezani z rojstvom, smrtjo, poroko, zdravljenjem, ima pa tudi pravila za vedenje v vsakdanjem življenju. Religijo lahko razumemo kot skupino in sistem prepričanj, ki vključujejo nadnaravno, sveto ali božansko, moralne kodekse, prakse, vrednote, rituale, institucije, ki so povezani z temi prepričanji. Medicinska sestra je oseba, ki nudi pomoč bolnemu ali zdravem posamezniku, skupini ali lokalni skupnosti pri tistih dejavnosti, ki pripomorejo k boljšemu zdravju ali mirni smrti. Duhovna oskrba pacientov pomeni priznavanje duhovnih potreb, ki jih pacienti doživljajo, in zagotavljanje ugodnega okolja za izpolnjevanje teh potreb. Elementi duhovne oskrbe so: ohranjevanje dostojanstva in zasebnosti, pozorno poslušanje pacienta, omogočanje izvajanja verskih obredov v bolnišnicah ter pomoč posamezniku, da najde pomen in smisel svojega življenja v času bolezni. Raziskovalne metode: v teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem pa kvantitativno metodo dela in kot inštrument raziskave smo vključili anonimni anketni vprašalnik, ki je bil zastavljen od 15 vprašanj (13 odprtega in 2 zaprtega tipa). Pridobljene podatke smo obdelali, jih grafično prestavili in opisali z opisno statistiko. Rezultati: Rezultati so pokazali, da študentje delno poznajo pravila in načela religij (50 %), (45 %) študentov, pa dobro pozna pravila in načela religij. Prav tako se je pokazalo, da študentje menijo, da religija ne vpliva na paciente v kliničnem okolju (38 %). S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da je pri nekaterih ljudeh religija zelo pomembna v življenju. Prav tako smo ugotovili, da lahko medicinska sestra pomaga vsem pacientom pri izražanju verski čustev ali pa mu pomaga najti ustrezno osebo. Prav tako smo ugotovili, da je izpovedovanje vere in veroizpovedi dovoljeno v javnem in zasebnem življenju, posamezno ali skupaj z drugimi. Sklep: Ugotovili smo, da študentje na eni izmed fakultet za zdravstvene vede na severovzhodnem delu Republike Slovenije ne poznajo ali delno poznajo pravila in načela religij ter menijo, da religija ni pomembna pri obravnavi pacientov. Zato bi bilo smiselno, da se študentje naučijo obravnavati pacienta celostno in ne samo fizično, saj je zelo pomembna tudi duhovna oskrba pacientov.
Ključne besede: religija, medicinska sestra, duhovna oskrba, duhovnost, verovanje, pacient
Objavljeno: 01.03.2017; Ogledov: 341; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

10.
Pomen inspiracije in duhovnosti v vizionarski umetnosti: možni koncepti med sodobnimi slovenskimi umetniki
Dona Pratnekar, 2017, diplomsko delo

Opis: Sfero vizionarskega srečujemo na mnogih področjih človeškega bivanja, od znanosti do politike in ne le v umetniškem in duhovnem kontekstu. Vizionarsko slikarstvo in umetniško gibanje se v svojem delovanju gibljeta preko vseh teh sfer, jih povezujeta, prepletata in tolmačita skozi nove in stare simbolne podobe. Diplomsko delo raziskuje vizionarsko umetnost, kot skupek umetniško duhovnih praks, tehnik in konceptov, ki jo oblikujejo v eno izmed mlajših in zmuzljivejših sodobnih umetniških form. Akademsko šolani eksperimentatorji so skozi svobodna psihedelična desetletja prejšnjega stoletja vzpostavili določene smernice, te pa temeljijo na vedno vnovični deviaciji od že poznanega in poglabljanje v še ne raziskano ali že pozabljeno iz začetkov človeške zavesti. Tako se v vizionarski umetnosti stakneta vsa zgodovina in prihodnost svetega in umetnostnega: magija šamanizma, mitskega in orientalskih ved je neločljivo zvezana z napredkom tehnologije in spoznanji znanosti, ki pa tudi sama korenini v alkemični duhovni znanosti. Vizionarska osebnost, energija in izkušnja so vodilni koncepti v vizionarski umetnosti, ki pa jih zasledimo povsod v povezavi z duhovnim, svetim, notranjim in domišljijskim. Slikanje notranjih, arhetipskih motivov vizionarskemu slikarstvu omogoča transpersonalno univerzalnost, ne le v okviru zahodne kulture, temveč vseh ljudskih duhovnih tradicij. S pojavom vizionarskega slikarstva v Sloveniji je določeno število sodelujočih umetnikov dodatno objasnilo koncept vizionarske umetnosti kot duhovne prakse in inspiracijsko podobo vizionarske umetnosti v zahodni internetni civilizaciji.
Ključne besede: umetnostna zgodovina, vizionarstvo, duhovnost, navdih, znanost, šamanizem, stanja zavesti, Ana Baraga, Lili Hribovšek, Nik Anikis Skušek, vizionarsko slikarstvo
Objavljeno: 20.10.2017; Ogledov: 160; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici