| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba GIS pri ugotavljanju dostopnosti do lokacij objektov duhovne pomoči : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Nada Krmek, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na uporabo geografskih informacijskih sistemov za analizo dostopnosti do centrov duhovne pomoči v Mestni občini Ljubljana v primeru morebitnega vnovičnega zaprtja mesta ob nepredvidenih situacijah. Človek je bitje odnosov in dialoga, zato so ljudje postali v času epidemije bolj prestrašeni in naveličani. Težje si pomagajo sami, zato se po pomoč še intenzivneje zatekajo v različne oblike duhovnosti. Raziskali in podali smo opis obstoječe prometne infrastrukture, ki se nahaja na področju Mestne občine Ljubljana. V nalogi smo obravnavali različne verske objekte (Facilities) in uporabnike (Destinations), ki te objekte koristijo. Z geografskimi informacijskimi sistemi smo analizirali možnosti dostopa do njih in podali načine, kako do teh objektov priti na uporabniku in okolju čimbolj prijazen način, ob upoštevanju navodil o omejitvah gibanja.
Ključne besede: dostop, duhovnost, Geografski informacijski sistem, prometna infrastruktura, mobilnost
Objavljeno v DKUM: 12.02.2024; Ogledov: 68; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (5,79 MB)

2.
Vrednote mladih v razmerju do duhovnosti in tradicionalne religioznosti: analiza v desetih državah jugovzhodne Evrope : analiza v desetih državah jugovzhodne Evrope
Paulina Napast, 2023, magistrsko delo

Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil podrobneje preučiti značilne vrednote mladih glede na njihovo stopnjo tradicionalne religioznosti in duhovne usmerjenosti, v desetih državah jugovzhodne Evrope. Raziskava je bila izvedena s pomočjo metode sekundarne analize podatkov z uporabo programa SPSS. Uporabili smo podatke iz raziskave FES Youth Studies Southeast Europe 2018/2019, ki je bila izvedena na reprezentativnih vzorcih mladih v desetih državah jugovzhodne Evrope. Rezultati analiz kažejo, da sta duhovnost in religioznost na videz zelo podobni zadevi, vendar s seboj prinašata zelo različne vrednote in prepričanja mladih. Mladi, ki so bolj religiozni, imajo bolj izražene t. i. »tradicionalne vrednote«, ki se nanašajo na ohranjanje tradicije, preteklih navad in prepričanj. Te vrednote so vrednote družine, partnerske zvestobe, nacionalizem, avtoritarnost in vrednote moči in dosežka. V nasprotju s preteklimi raziskavami smo ugotovili, da je tudi vrednota avtonomije posameznika bolj prisotna pri bolj religioznih mladih, prav tako to velja tudi za vrednoti izobraževanja in zdravja, ki sicer naraščata tako s stopnjo religioznosti kot tudi s stopnjo duhovnosti, vendar sta močneje izraženi pri bolj religioznih mladih. Nasprotno pa so bolj duhovno usmerjeni mladi dovzetnejši za vrednote, ki se odmikajo od tradicije in sovpadajo s procesi modernizacije. Te se po naših ugotovitvah nanašajo predvsem na višjo toleranco do splava in istospolne usmerjenosti ter na vrednote politične aktivnosti.
Ključne besede: Vrednote, mladi, duhovnost, tradicionalna religioznost, jugovzhodna Evropa
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 300; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (644,51 KB)

3.
Duhovne potrebe žensk po prekinitvi nosečnosti
Zala Macuh, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Duhovnost združuje različne pojme, kot so: vrednote, upanje, energija, motivacija, smisel življenja, odpuščanje in religija. Različna obdobja v življenju, kakršna je prekinitev nosečnosti, lahko predstavlja za posameznika veliko preizkušnjo. Kadar ženska spontano izgubi svojega nerojenega otroka, se ji njen duhovni svet lahko zruši. Metode: V namen priprave zaključnega dela smo izvedli narativni pregled literature. Literaturo smo iskali s pomočjo podatkovnih baz Science Direct, MEDLINE, Wiley Online Library, CINAHL in Web of Science. Določili smo tudi vključitvene in izključitvene kriterije. Potek iskanja rezultatov smo prikazali v diagramu po PRISMA smernicah. Za prikaz sinteze pa smo uporabili metodo vsebinske analize in sinteze podatkov. Rezultati: V končno analizo smo vključili štiri članke, iz katerih smo ugotovili, da si ženske po spontani prekinitvi nosečnosti poleg medicinske oskrbe želijo tudi dobre duhovne oskrbe. Ženske si najbolj želijo pogovora s partnerjem in z bližnjimi. Duhovna oskrba jim omogoča ponovno iskanje smisla življenja, čustvovanje ter izboljša počutje. Razprava in sklep: Duhovna oskrba je v praksi še vedno zanemarjena in neraziskana. Zdravstveni delavci so pri nudenju le te zadržani in se je izogibajo. Na področju duhovnega zdravja bi bilo potrebnih še dosti raziskav, saj ima v primeru, kot je izguba nosečnosti, duhovna oskrba izreden pomen za ženske.
Ključne besede: ženske, duhovnost, duhovne potrebe, prekinitev nosečnosti, spontana prekinitev nosečnosti
Objavljeno v DKUM: 18.01.2023; Ogledov: 514; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (813,21 KB)

4.
Romanje Camino de Santiago kot izraz poznomoderne duhovnosti : doktorska disertacija
Snežana Brumec, 2021, doktorska disertacija

Opis: V pričujoči doktorski disertaciji smo razvili na podatkih utemeljeno vsebinsko teorijo, ki razlaga izkušnjo romanja po poti Camino de Santiago, in jo umestili v kontekst poznomoderne duhovnosti. Izhajali smo iz teze, da je izjemen porast števila romarjev na poti Camino de Santiago, ki smo mu priča v zadnjih treh desetletjih, predvsem izraz poznomoderne duhovnosti in za njo značilne težnje posameznikov po samoaktualizaciji. K študiji smo pristopili s pomočjo metodološkega pristopa utemeljene teorije in v tem okviru kombinirali več metod zbiranja in analiziranja podatkov. Osnovni vir podatkov je predstavljala kvalitativna in kvantitativna analiza vsebine 32 potopisnih pripovedi o lastni izkušnji romanja Camino de Santiago. To metodo smo nadgradili s skupinskim intervjujem in z metodo ankete, v okviru katere smo aplicirali štiri spletne anketne vprašalnike: Anketo 1 – Motivi (N = 228), Anketo 2 – Izredne človekove izkušnje in transformativni učinki (N = 501), Anketo 3 – Spremembe vrednot in samoaktualizacije (N = 500) in Anketo 4 – Življenjske spremembe (N = 630).
Ključne besede: Poznomoderna družba, duhovnost, izredne človekove izkušnje, transformativni učinki, Camino de Santiago.
Objavljeno v DKUM: 10.08.2022; Ogledov: 1002; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (9,53 MB)

5.
Spiritualna oskrba pri otroku s kronično nenalezljivo boleznijo
Anja Veber, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Spiritualnost pri otroku s kronično boleznijo je ključnega pomena za njegovo dobro počutje. Učinkovitost prepoznavanja spiritualnih potreb pri otroku s kronično nenalezljivo boleznijo vpliva na zagotavljanje spiritualne oskrbe. S pregledom želimo predstaviti, kakšen pomen ima spiritualna oskrba v obravnavi otroka s kronično nenalezljivo boleznijo. Metode: V zaključnem delu smo izvedli narativni pregled znanstvene literature. Članke smo iskali po podatkovnih bazah: SAGE Journals, PubMed, ScienceDirect, Wiley in Cobiss. Uporabili smo deskriptivno metodo in metodo analize, sinteze ter komparacije. Za analizo podatkov smo uporabili vsebinsko analizo. Rezultati: Skupno smo našli 1529 in v končno analizo vključili osem člankov. Ugotovitve kažejo, da je za otroke s kronično nenalezljivo boleznijo spiritualnost pomemben vidik zdravstvene obravnave. Pri zagotavljanju spiritualne oskrbe mora biti otrok deležen sočutne obravnave. Razprava in sklep: Vpliv spiritualnosti na otroka je pogojen z njegovo starostjo in zavedanjem le-te. Velik pomen ima tudi zavedanje zdravstvenega osebja, kako zelo pomembna je spiritualna oskrba za otroka in njegovo soočanje z boleznijo. Pri zagotavljanju spiritualne oskrbe lahko medicinske sestre uporabijo tehnike terapevtske komunikacije, da podprejo otroka v iskanju notranjih občutkov in čustev, pri izražanju spiritualne stiske ali spiritualnega dobrega počutja.
Ključne besede: duhovnost, zdravstvena nega, pregled literature
Objavljeno v DKUM: 29.09.2021; Ogledov: 912; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

6.
Povezanost duhovnosti, religioznosti in hvaležnosti s subjektivnim blagostanjem: primerjava med Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji
Maja Žnidaršič, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, če obstajajo med Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji, v subjektivnem blagostanju razlike v povezavi z duhovnostjo, religioznostjo in hvaležnostjo. Končni vzorec je zajemal 295 udeležencev in sicer 141 Slovencev v Argentini (preseljenih po 2. svetovni vojni), starih med 10 in 90 let in 154 Slovencev iz matične domovine, starih med 17 in 64 let. V vzorcu argentinskih Slovencev je bilo zajetih 58 moških in 82 žensk. Vzorec Slovencev iz matične domovine je zajemal 35 moških in 119 žensk. Udeleženci raziskave so vprašalnik izpolnili preko spleta. Rezultati raziskave so pokazali, da med religioznimi Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji, glede na primerjane koncepte ni statistično pomembnih razlik. Na celotnem vzorcu se je pokazalo, da se vse tri mere subjektivnega blagostanja statistično pomembno povezujejo s hvaležnostjo, pri čemer sta se zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt s hvaležnostjo povezovala pozitivno, negativni afekt pa šibko negativno. Hvaležnost se je v obeh skupinah pozitivno povezovala z merami duhovnosti. Najmočneje se je s hvaležnostjo povezovala dimenzija obče povezanosti. Mere duhovnosti so se pozitivno povezovale z zadovoljstvom z življenjem in pozitivnim afektom, medtem ko se subjektivno blagostanje in pogostost udeleževanja pri verskih obredih nista statistično pomembno povezovala. Pomembne razlike med skupinama so se pojavile pri specifičnih vidikih religioznosti, ki govorijo o razlogih za vključevanje v verske aktivnosti udeležencev. Slovenci v Argentini v večji meri povezujejo vključevanje v verske aktivnosti z utrjevanjem nacionalne identitete in udeleževanjem družine in sorodnikov v le te. Tudi sveto mašo povezujejo z ohranjanjem izročila staršev/starih staršev in z razvijanjem osebnega odnosa z Bogom v višji meri kot Slovenci iz matične domovine.
Ključne besede: subjektivno blagostanje, duhovnost, religioznost, hvaležnost, medkulturne razlike, argentinski Slovenci
Objavljeno v DKUM: 01.10.2018; Ogledov: 1224; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

7.
Pomen inspiracije in duhovnosti v vizionarski umetnosti: možni koncepti med sodobnimi slovenskimi umetniki
Dona Pratnekar, 2017, diplomsko delo

Opis: Sfero vizionarskega srečujemo na mnogih področjih človeškega bivanja, od znanosti do politike in ne le v umetniškem in duhovnem kontekstu. Vizionarsko slikarstvo in umetniško gibanje se v svojem delovanju gibljeta preko vseh teh sfer, jih povezujeta, prepletata in tolmačita skozi nove in stare simbolne podobe. Diplomsko delo raziskuje vizionarsko umetnost, kot skupek umetniško duhovnih praks, tehnik in konceptov, ki jo oblikujejo v eno izmed mlajših in zmuzljivejših sodobnih umetniških form. Akademsko šolani eksperimentatorji so skozi svobodna psihedelična desetletja prejšnjega stoletja vzpostavili določene smernice, te pa temeljijo na vedno vnovični deviaciji od že poznanega in poglabljanje v še ne raziskano ali že pozabljeno iz začetkov človeške zavesti. Tako se v vizionarski umetnosti stakneta vsa zgodovina in prihodnost svetega in umetnostnega: magija šamanizma, mitskega in orientalskih ved je neločljivo zvezana z napredkom tehnologije in spoznanji znanosti, ki pa tudi sama korenini v alkemični duhovni znanosti. Vizionarska osebnost, energija in izkušnja so vodilni koncepti v vizionarski umetnosti, ki pa jih zasledimo povsod v povezavi z duhovnim, svetim, notranjim in domišljijskim. Slikanje notranjih, arhetipskih motivov vizionarskemu slikarstvu omogoča transpersonalno univerzalnost, ne le v okviru zahodne kulture, temveč vseh ljudskih duhovnih tradicij. S pojavom vizionarskega slikarstva v Sloveniji je določeno število sodelujočih umetnikov dodatno objasnilo koncept vizionarske umetnosti kot duhovne prakse in inspiracijsko podobo vizionarske umetnosti v zahodni internetni civilizaciji.
Ključne besede: umetnostna zgodovina, vizionarstvo, duhovnost, navdih, znanost, šamanizem, stanja zavesti, Ana Baraga, Lili Hribovšek, Nik Anikis Skušek, vizionarsko slikarstvo
Objavljeno v DKUM: 20.10.2017; Ogledov: 1545; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

8.
POMEN RELIGIJE V OBRAVNAVI PACIENTOV V KLINIČNEM OKOLJU
Mirsad Rahmanović, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Religija je organiziran sistem čaščenja, ima temeljna načela, obrede in običaje, ki so povezani z rojstvom, smrtjo, poroko, zdravljenjem, ima pa tudi pravila za vedenje v vsakdanjem življenju. Religijo lahko razumemo kot skupino in sistem prepričanj, ki vključujejo nadnaravno, sveto ali božansko, moralne kodekse, prakse, vrednote, rituale, institucije, ki so povezani z temi prepričanji. Medicinska sestra je oseba, ki nudi pomoč bolnemu ali zdravem posamezniku, skupini ali lokalni skupnosti pri tistih dejavnosti, ki pripomorejo k boljšemu zdravju ali mirni smrti. Duhovna oskrba pacientov pomeni priznavanje duhovnih potreb, ki jih pacienti doživljajo, in zagotavljanje ugodnega okolja za izpolnjevanje teh potreb. Elementi duhovne oskrbe so: ohranjevanje dostojanstva in zasebnosti, pozorno poslušanje pacienta, omogočanje izvajanja verskih obredov v bolnišnicah ter pomoč posamezniku, da najde pomen in smisel svojega življenja v času bolezni. Raziskovalne metode: v teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem pa kvantitativno metodo dela in kot inštrument raziskave smo vključili anonimni anketni vprašalnik, ki je bil zastavljen od 15 vprašanj (13 odprtega in 2 zaprtega tipa). Pridobljene podatke smo obdelali, jih grafično prestavili in opisali z opisno statistiko. Rezultati: Rezultati so pokazali, da študentje delno poznajo pravila in načela religij (50 %), (45 %) študentov, pa dobro pozna pravila in načela religij. Prav tako se je pokazalo, da študentje menijo, da religija ne vpliva na paciente v kliničnem okolju (38 %). S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da je pri nekaterih ljudeh religija zelo pomembna v življenju. Prav tako smo ugotovili, da lahko medicinska sestra pomaga vsem pacientom pri izražanju verski čustev ali pa mu pomaga najti ustrezno osebo. Prav tako smo ugotovili, da je izpovedovanje vere in veroizpovedi dovoljeno v javnem in zasebnem življenju, posamezno ali skupaj z drugimi. Sklep: Ugotovili smo, da študentje na eni izmed fakultet za zdravstvene vede na severovzhodnem delu Republike Slovenije ne poznajo ali delno poznajo pravila in načela religij ter menijo, da religija ni pomembna pri obravnavi pacientov. Zato bi bilo smiselno, da se študentje naučijo obravnavati pacienta celostno in ne samo fizično, saj je zelo pomembna tudi duhovna oskrba pacientov.
Ključne besede: religija, medicinska sestra, duhovna oskrba, duhovnost, verovanje, pacient
Objavljeno v DKUM: 01.03.2017; Ogledov: 1859; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

9.
NOVODOBNIŠKE PREDSTAVE O ČLOVEŠKI DUŠEVNOSTI IN OSEBNOSTNI RASTI NA PRIMERU UDELEŽENCEV DUHOVNE ŠOLE VILIJA RAVNJAKA
Anja Simonič, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati novodobniške predstave o človeški psihični naravi in osebnostni rasti. Za novodobniško duhovnost je značilen poudarek na posamezniku, ki si sam oblikuje svojo duhovno pot, tako da prosto izbira med raznimi novodobniškimi ponudbami. Kot primer takšne novodobniške ponudbe smo analizirali Duhovno šolo Vilija Ravnjaka. S primerjavo študijskega gradiva in socioloških novodobniških teorij smo ugotovili, da duhovna šola vsebuje ključne novodobniške karakteristike in s svojimi dodatnimi idejnimi koncepti celo presega Jungov koncept individuacije in sebstva. V nadaljnji raziskavi smo z intervjuji dveh skupin, udeležencev Duhovne šole Vilija Ravnjaka in njihovih ne-novodobniških vrstnikov, ter s pomočjo metode kodiranja odkrivali razlike v njihovih novodobniških pogledih. Analizirali smo njihove predstave o človeški psihi, njihovo samopodobo, dojemanje lastnih senc ter identifikacijo s konceptom sebstva. Rezultati so pokazali, da pri predstavi o človeški psihi in pri samopodobi ni večjih razlik, saj oboji izražajo pozitivne vidike, medtem ko se pri dojemanju lastnih senc in identifikaciji s sebstvom razlike povečajo v prid skupine novodobnikov. To je posledica tega, da se novodobniki aktivno ukvarjajo z osebnostno rastjo in se zato bolj intenzivno soočajo s svojo notranjostjo. Z dodatnimi vprašanji smo ugotovili tudi, da ima duhovna šola po mnenju udeležencev nanje velik vpliv, in sicer predvsem v smeri boljših medosebnih odnosov, drugačnega pogleda na svet, večje samozavesti ter večjega notranjega miru. Na koncu smo še naredili analizo največjih razlik med obema skupinama, ki je pokazala, da so novodobniki dosti manj družbeno kritični, bolj so osredotočeni vase, da v večji meri poročajo o občutkih notranjega miru in da svoje življenje v primerjavi z ne-novodobniki doživljajo kot bolj harmonično.
Ključne besede: novodobništvo, novodobniki, novodobniška duhovnost, novodobniško gibanje, Duhovna šola Vilija Ravnjaka, osebnostna rast, individuacija, predstave o človeški psihi, psihologija Carla Gustava Junga, koncept sebstva, sociologija religije
Objavljeno v DKUM: 16.11.2016; Ogledov: 2097; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

10.
PROBLEM SMRTI IN UMIRANJA PRI PLATONU IN SOYGAL RINPOCHEJU
Samo Bohak, 2016, diplomsko delo

Opis: V Diplomskem delu smo se ukvarjali s primerjavo konceptov smrti in umiranja pri Platonu in Sogyal Rinpocheju. Skozi pregled stališč mnogih starejših (nezahodnih) tradicij smo najprej raziskali pojmovanje in razumevanje smrti in umiranja, ter duhovne tradicije, iz katerih ta pojmovanja izhajajo. Nato smo na kratko opisali zahodno razumevanje smrti in umiranja, ter pokazali na problematiko orisa zahodnih konceptov. Nato smo opisali temeljne pojme Tibetanske duhovnosti oz natančneje Tibetanske knjige življenja in umiranja, avtorja Sogyala Rinpocheja in pokazali na problematiko razlage tega dela. Prav tako smo pokazali na vzporednice, razlike in problematiko primerjave dveh del in zaključili s kratkim predlogom pragmatičnega »argumenta« oz. poti do obstoja posmrtnega življenja v tradiciji Tomaža Akvinskega. Na kratko smo pregledali pomen pričevanj o obsmrtnih izkušnjah in zaključili s problematičnim sklepom, ter nakazali na možnost in potrebo po nadaljnjem, poglobljenem filozofskem delu, ki lahko poleg novih pogledov prinese tudi utilitaristične koristi tako za vzhod kot zahod, brez da bi ob tem žrtvovali zvestobo duhovnim tradicijam ali kriterije znanstvenega raziskovanja. Poskušali smo pokazati, da nam filozofska metoda analize argumentov in primerjave konceptov lahko služi kot most med poljem znanosti in duhovnosti.
Ključne besede: Smrt, umiranje, Platon, Sogyal Rinpoche, duhovnost, obsmrtna izkustva.
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 1764; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (884,25 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici