| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen, razumevanje in doživljanje duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih za demenco, v socialnovarstvenih zavodih
Nataša Mlinar Reljić, 2021, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča: Pomemben vidik celostne zdravstvene nege starejših oseb, obolelih za demenco, v socialnovarstvenih zavodih je zagotavljanje duhovnih potreb. Duhovna oskrba starejših oseb z demenco pomembno vpliva na izboljšanje kognitivnih sposobnosti, opravljanje dnevnih aktivnosti, na samozavest in pomaga pri soočanju z boleznijo. Vloga tima zdravstvene nege in oskrbe pri tem je ključnega pomena, saj mora pravočasno prepoznati in razumeti duhovne potrebe ter jih zadovoljiti. Z doktorsko disertacijo želimo raziskati pomen, razumevanje in doživljanje duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih za demenco, v socialnovarstvenih zavodih. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja z interpretativno hermenevtično fenomenologijo kot metodo raziskavanja. Vzorčenje je bilo namensko in kriterijsko. Uporabili smo triangulacijo podatkov. Podatke smo zbrali z metodo poglobljenih, odprtih individualnih intervjujev in z metodo fokusnih skupin. Zbrane podatke smo analizirali in jih sintetizirali po fenomenološko-hermenevtični metodi. Rezultati: Ugotovitve kažejo, da mora duhovna oskrba temeljiti na spoštovanju, prijaznosti, ljubeznivosti, rahločutnosti, dostojanstvu, empatiji, sočutju, individualni in celostni obravnavi, na poznavanju življenjske zgodbe starejših oseb z demenco in osredotočenosti na majhnih, a zanje pomembnih stvareh. Člani tima zdravstvene nege in oskrbe se pri zagotavljanju duhovne oskrbe srečujejo s številnimi izzivi, da bi zadovoljili duhovne potrebe, med katerimi so najpomembnejše potrebe po iskanju (novega) smisla, povezanosti in pripadnosti. Razprava in zaključek: Na osnovi ugotovitev raziskave oblikovan model celostne duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih z demenco, predstavlja edinstven in poglobljen vpogled v pomen, razumevanje in doživljanje duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih za demenco, ki bivajo v socialnovarstvenih zavodih, njihovih svojcev in članov tima zdravstvene nege in oskrbe.
Ključne besede: duhovna oskrba, svojci, dom za starejše, medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 10.01.2022; Ogledov: 502; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

2.
Verska duhovna oskrba v slovenski policiji in primerjava z drugimi evropskimi policijami : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Gregor Rozman, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena verska duhovna oskrba v slovenski policiji, ki je oblika svetovanja, podpore, pomoči in je namenjena policistom in policistkam. V slovenski policiji duhovno oskrbo nudi in jo koordinira uslužbenec Generalne policijske uprave – policijski vikar, ki je odgovoren za razvoj in nudenje verske duhovne oskrbe policistom. Policijski vikar na najboljše možne načine svoje znanje prenaša na policiste in policistke, jim svetuje, jih podpira in nudi pomoč v težkih in kritičnih situacijah. Je koordinator verske duhovne oskrbe in ni le predstavnik ene veroizpovedi. To pomeni, da ni pristranski do nobene veroizpovedi in policistom in policistkam nudi enake možnosti verske duhovne oskrbe. Ugotovljeno je bilo, da policijski vikar versko duhovno oskrbo nudi vsem policistom, ki izrazijo željo, ne glede na njihova verska prepričanja. Začetki verske duhovne oskrbe v slovenski policiji segajo v leto 2007, ko so na Generalni policijski upravi slovenske policije zaposlili prvega uslužbenca, policijskega vikarja Janeza Novaka, ki je prvi organiziral versko duhovno oskrbo in oral ledino na tem področju. Versko duhovno oskrbo so slovenski policisti dobro sprejeli, kar dokazujejo ugotovitve, prav tako kar nekaj policistov pomaga policijskemu vikarju in ga spodbuja pri njegovem delu. Nekateri policisti celo organizirajo sveto mašo za policiste, ki tradicionalno poteka v Bohinju, ter druge dogodke. Ugotovljeno je bilo tudi, da so policisti policijskega vikarja dobro sprejeli in da je zanimanje za versko duhovno oskrbo vedno večje. Raziskane so bile tudi tuje prakse v državah Evropske unije, in sicer verska duhovna oskrba v policijah Republike Hrvaške, Zvezne republike Nemčije in Republike Avstrije. Skozi primerjavo smo ugotavljali podobnosti urejenosti duhovne oskrbe. Na podlagi primerjave smo ugotovili, da sta organizacija in način izvajanja verske duhovne oskrbe v policijah Evropske unije podobna kot v Sloveniji.
Ključne besede: diplomske naloge, verska duhovna oskrba, policijski vikar, koordinator verske duhovne oskrbe, policija, maša za policiste
Objavljeno v DKUM: 13.07.2021; Ogledov: 384; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

3.
Verska duhovna oskrba v slovenski policiji : magistrsko delo
Matjaž Berkopec, 2021, magistrsko delo

Opis: Policijska služba deluje kot javni državni aparat in zagotavlja varnost vseh prebivalcev Republike Slovenije tako, da ščiti ustavno ureditev, demokratični politični sistem in ustavnopravne vrednote, kot so človekove pravice in temeljne svoboščine. Policijska služba je specifično delo z ljudmi in za ljudi. To delo se ne more opravljati rutinsko, zgolj tehnično, temveč so v policijsko službo vključene tudi čustvene, psihične in duhovne komponente udeležencev nekega dogodka, situacije, kjer je prisotna policija. Strokovnjaki poudarjajo, da se operativno delo policistov uvršča med najbolj stresna in psihično obremenjena dela. Razumeti moramo, da policijski operativec običajno prvi pride na prizorišče nekega dogodka, zato je prvi deležen travmatičnih situacij udeležencev dogodka. Deluje kot strelovod. Vse travme se usmerijo nanj. To lahko na operativcu pusti določene posledice, ki se kažejo tako s psihološkimi travmami, psihosomatskimi boleznimi, kakor z notranjo stisko. V policiji zato deluje psihosocialna pomoč policistom. Iz literature izhaja, da obstaja neupravičena stigma v družbi, da je psihosocialna pomoč nekaj slabega. Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti ugotovilo, da uvedba verske duhovne oskrbe v policiji ne predstavlja kršitve ustavnega načela ločitve verskih skupnosti in države. V magistrskem delu je bila izvedena anketa o mnenju policistk in policistov glede uvedbe verske duhove oskrbe. Vprašanja so se nanašala tudi na iskanje pomoči pri psihologu, policijskem zaupniku in koordinatorju verske duhovne oskrbe – policijskem vikarju. Ugotovljeno je bilo, da 92 % anketirancev meni, da so seznanjeni z možnostjo verske duhovne oskrbe v slovenski policiji, ter da je večina anketirancev (72,5 %) seznanjena s tem, kako priti v stik s policijskim vikarjem. Iz rezultatov izhaja, da verska oskrba policistom ne predstavlja psihološke pomoči. Zelo uspešna je lahko pri obvladovanju čustev, posttravmatskih psihosomatskih bolezni in vsemu, kar tem sledi, odpove pa lahko na intimnem notranjem področju, ki ga je moč označiti z izrazom, ki ga antropološka znanost ne zavrača, in to je vest.
Ključne besede: magistrska dela, policija, policijski vikar, verska duhovna oskrba, koordinator duhovne oskrbe v slovenski policiji
Objavljeno v DKUM: 08.06.2021; Ogledov: 346; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

4.
Paliativna oskrba v domovih za starejše v Sloveniji
Simona Patru, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: Širša javnost in tudi zdravstveni delavci nimajo dovolj znanja o paliativni oskrbi. Zato bi bilo nujno potrebno paliativno oskrbo postaviti na prvo mesto in spodbujati njeno načrtno vpeljavo v vseh zdravstvenih ustanovah. Namen: Namen raziskave je bil proučiti paliativno oskrbo in raziskati, kako je dejansko organizirana v socialnovarstvenem zavodu in v kolikšni meri so zavodi pripravljeni imeti paliativni tim, v njem sodelovati ter delati po načelih paliativne oskrbe. Metodologija: Naloga temelji na kvantitativni metodologiji in deskriptivni metodi pregleda literature. Najpomembnejši instrument zbiranja podatkov je bil anketni vprašalnik. Pridobljene podatke smo prikazali v obliki grafov in preglednic in jih obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel 2010 in s statističnim programom SPSS 20.0. Rezultati: Raziskava je pokazala, da več kot 80 % vprašanih pravi, da vedno oziroma občasno izvajajo paliativno oskrbo pri stanovalcih, ki trpijo zaradi hude bolečine in pri umirajočih, kljub temu, da nimajo tima strokovnjakov. Znanje zdravstvenih delavcev o paliativi je najbolj pomanjkljivo na področju komunikacije s svojci in pri prepoznavanju simptomov. V večini vključujejo svojce v paliativno obravnavo, toda zdravniki večinoma niso prisotni oziroma so prisotni v izjemnih primerih. Sklep: Celostna paliativna oskrba pomeni zaobjeti in slišati človeka v njegovih telesnih, duhovnih, socialnih in psihičnih stiskah. Cilj paliativne oskrbe bolnika je, da se mu omogoči najboljša možna kakovost življenja in da se mu olajšajo težave procesa umiranja. Za doseganje ciljev je pomembna vključitev bolnika v zgodno paliativno obravnavo in seznanjenje bolnika s potekom bolezni in načinom zdravljenja.
Ključne besede: Paliativa, bolnik, komunikacija, etika, duhovna oskrba, logoterapija
Objavljeno v DKUM: 18.10.2017; Ogledov: 3051; Prenosov: 627
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

5.
POMEN RELIGIJE V OBRAVNAVI PACIENTOV V KLINIČNEM OKOLJU
Mirsad Rahmanović, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Religija je organiziran sistem čaščenja, ima temeljna načela, obrede in običaje, ki so povezani z rojstvom, smrtjo, poroko, zdravljenjem, ima pa tudi pravila za vedenje v vsakdanjem življenju. Religijo lahko razumemo kot skupino in sistem prepričanj, ki vključujejo nadnaravno, sveto ali božansko, moralne kodekse, prakse, vrednote, rituale, institucije, ki so povezani z temi prepričanji. Medicinska sestra je oseba, ki nudi pomoč bolnemu ali zdravem posamezniku, skupini ali lokalni skupnosti pri tistih dejavnosti, ki pripomorejo k boljšemu zdravju ali mirni smrti. Duhovna oskrba pacientov pomeni priznavanje duhovnih potreb, ki jih pacienti doživljajo, in zagotavljanje ugodnega okolja za izpolnjevanje teh potreb. Elementi duhovne oskrbe so: ohranjevanje dostojanstva in zasebnosti, pozorno poslušanje pacienta, omogočanje izvajanja verskih obredov v bolnišnicah ter pomoč posamezniku, da najde pomen in smisel svojega življenja v času bolezni. Raziskovalne metode: v teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem pa kvantitativno metodo dela in kot inštrument raziskave smo vključili anonimni anketni vprašalnik, ki je bil zastavljen od 15 vprašanj (13 odprtega in 2 zaprtega tipa). Pridobljene podatke smo obdelali, jih grafično prestavili in opisali z opisno statistiko. Rezultati: Rezultati so pokazali, da študentje delno poznajo pravila in načela religij (50 %), (45 %) študentov, pa dobro pozna pravila in načela religij. Prav tako se je pokazalo, da študentje menijo, da religija ne vpliva na paciente v kliničnem okolju (38 %). S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da je pri nekaterih ljudeh religija zelo pomembna v življenju. Prav tako smo ugotovili, da lahko medicinska sestra pomaga vsem pacientom pri izražanju verski čustev ali pa mu pomaga najti ustrezno osebo. Prav tako smo ugotovili, da je izpovedovanje vere in veroizpovedi dovoljeno v javnem in zasebnem življenju, posamezno ali skupaj z drugimi. Sklep: Ugotovili smo, da študentje na eni izmed fakultet za zdravstvene vede na severovzhodnem delu Republike Slovenije ne poznajo ali delno poznajo pravila in načela religij ter menijo, da religija ni pomembna pri obravnavi pacientov. Zato bi bilo smiselno, da se študentje naučijo obravnavati pacienta celostno in ne samo fizično, saj je zelo pomembna tudi duhovna oskrba pacientov.
Ključne besede: religija, medicinska sestra, duhovna oskrba, duhovnost, verovanje, pacient
Objavljeno v DKUM: 01.03.2017; Ogledov: 1382; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici