| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 51
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Primernost interakcije časa gnojenja in odmerka dušika v pridelavi češenj sorte 'summit'
Gregor Tomše, 2020, magistrsko delo

Opis: Od leta 2015 do 2018 smo v okviru magistrskega dela v sklopu projekta CRP – Tehnologije pridelave hrušk in češenj izvedli gnojilni poskus na češnjah (Prunus avium L.) sorte 'Summit', cepljenih na podlago Gisela 5. V poskusu smo spremljali vpliv časa gnojenja z gnojilom KAN (kalijev amonnitrat) (spomladi, jeseni), odmerka dušika (80 oz. 120 kg N/ha) in interakcije obeh faktorjev na bujnost rasti, rodnost in kvaliteto pridelka. Poskus je obsegal štiri obravnavanja: 1. obravnavanje (skupno 120 kg N/ha, gnojeno razdeljeno na tri obroke, začenši marca, nato še dvakrat z enomesečnim zamikom aprila in maja), 2. obravnavanje (skupno 120 kg N/ha, gnojenje v treh obrokih, začenši jeseni, spomladi neposredno po cvetenju in en mesec po cvetenju), 3. obravnavanje (skupno 80 kg N/ha, gnojenje v dveh obrokih, začenši neposredno po cvetenju in en mesec za tem) in 4. obravnavanje (skupno 80 kg N/ha, gnojeno v dveh obrokih, začenši jeseni in spomladi, neposredno po cvetenju). Interakcija odmerek dušika in čas gnojenja je vplivala na letno in kumulativno prirast debla. Odmerek dušika 120 kg N/ha, dodan v treh terminih spomladi, je vplival na manjšo letno in kumulativno prirast obsega debel. V letih 2017 in 2018 je imel odmerek 80 kg N/ha za posledico trše plodove. Čas gnojenja jeseni je imel za posledico manjšo vsebnost skupnih titracijskih kislin v letu 2015, ko je bilo nadpovprečno toplo. Vpliv interakcije odmerka dušika in časa gnojenja na maso 100 plodov smo potrdili le v letu 2017, ko so jesensko gnojenje in dva spomladanska odmerka (skupno 120 kg N/ha) povečali maso 100 plodov. V poskusu v posameznih letih nismo potrdili statistično značilnega vpliva časa gnojenja, odmerka dušika in njune interakcije na rodnost, se je pa pri vrednotenju rezultatov štirih let pokazal pozitivni vpliv spomladanskega gnojenja na rodnost. V letu 2015 je imela interakcija s skupno 120 kg N/ha z gnojenjem spomladi za posledico najvišjo vsebnost topne suhe snovi v plodovih, medtem ko je v letu 2016 imela največji vpliv interakcija odmerka 80 kg N/ha s pričetkom gnojenja v jeseni. V štiriletnem poskusu smo ugotovili, da je imelo leto z vremenskimi karakteristikami statistično značilen vpliv na bujnost rasti, rodnost in vse spremljane parametre kakovosti plodov.
Ključne besede: češnja, 'Summit', dušik, gnojenje, odmerek, rast, rodnost, kakovost
Objavljeno: 18.12.2020; Ogledov: 108; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

2.
Primernost uporabe dušikovih gnojil pri pridelavi soje
Alen Fujs, 2020, diplomsko delo

Opis: V letu 2019 smo v okviru projekta Evropskega inovativnega partnerstva (EIP) z naslovom Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba na poljih Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) izvedli enoletni poljski poskus s sojo. Namen diplomskega dela je s poljskim poskusom s sorto ES MENTOR ugotoviti vpliv časa gnojenja in različnih količin mineralnega dušika na višino pridelka zrnja in surovih beljakovin ter določenih pomembnih agronomskih lastnosti soje. Dušik smo dodajali ob setvi in z dognojevanjem v odmerkih 0 kg N ha-1, 40 kg N ha-1, 80 kg N ha-1 in 120 kg N ha-1. Enoletni rezultati v danih pridelovalnih razmerah nakazujejo, da na pridelek soje in pridelek surovih beljakovin nista statistično značilno vplivala termin dodajanja dušika in odmerek. Vsebnost surovih beljakovin v suhi snovi zrnja je bila na gnojenih obravnavanjih statistično značilno manjša v primerjavi s kontrolo (434 g kg-1 zrnja). Najvišji odmerek, 120 kg N ha-1, dodan z dognojevanjem, je značilno povečal število stranskih vej (1,17), odmerek 80 kg N ha-1 pa višino prvega stroka (12,0 cm) na steblu soje. Višina rastlin v fazi BBCH 17/51 je bila pri gnojenih obravnavanjih v primerjavi s kontrolo enaka ali značilno nižja. Ostanki mineralnega dušika v tleh po žetvi soje se med gnojenimi in negnojenimi obravnavanji niso značilno razlikovali. Rezultati enoletne raziskave so pokazali, da gnojenje soje z dušikom ni vplivalo na izboljšanje (večje vrednosti) pomembnih agronomskih lastnosti in ga ne moremo priporočiti kot upravičen ukrep pridelave.
Ključne besede: soja, dušik, gnojenje, pridelek
Objavljeno: 23.09.2020; Ogledov: 68; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

3.
Preučevanje vplivov različnih načinov gnojenja na polično kakovost maline (rubus ideus l.) sorte 'himbo top' (rafzaqu)
Žan Voglar, 2020, magistrsko delo

Opis: Za preučevanje vplivov različnih načinov gnojenja na polično kakovost malin je bil v letu 2019 izveden poljski poskus v nasadu malin sorte 'Himbo Top'. Uporabili smo tri vodotopna kristalinična gnojila (Solinure 20-20-20 + TE, Hakaphos Violeta 13-40-13, Novatec Solub 14-8-30), aplicirana v različnih fazah rasti preko fertirigacije, ter biostimulator Vitanica Si, apliciran foliarno ob vsakem gnojenju. Osnovno gnojenje je bilo opravljeno s peletiranim hlevskim gnojem (20 kg N/ha). Poskus je temeljil na štirih obravnavanjih: kontrola (20 kg N/ha – brez fertirigacije in namakanja), obravnavanje 2: standard (60,9 kg N/ha), obravnavanje 3: standard + 50 % mineralnega dušika 81,37 kg N/ha ter obravnavanje 4: standard + 50 % N ter biostimulator − 81,48 kg N/ha. V poskusu smo spremljali generativne parametre, kemijsko sestavo plodov ter njihovo polično kakovost. Večji odmerek dušika je imel za posledico večjo povprečno maso plodov, negativni vpliv na vsebnost topne suhe snovi ter spremembo okusa; hkrati večji odmerek dušika zmanjša polično kakovost plodov (vrednoteno preko izgube mase pridelka in pojava bolezni). Biostimulator (Si) ne prispeva k izboljšanju parametrov kakovosti, saj ne zajezi negativnega trenda izgube mase in volumna pridelka ter ne zajezi plesnenja plodov kot posledice uporabe večjih odmerkov dušika.
Ključne besede: maline, dušik, gnojenje, polična, kakovost.
Objavljeno: 04.09.2020; Ogledov: 127; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

4.
Primernost uporabe klorofilmerskih odčitkov za dognojevanje koruze
Blaž Bauman, 2020, diplomsko delo

Opis: Pri gnojenju koruze se mora upoštevati količina mineraliziranega dušika (N-min) v tleh tako pred setvijo kot ob dognojevanju. Na njivi v Žitencah v občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah je v poskusu, s štirimi obravnavanji (0 – kontrola, 20 + 30 kg N ha-1, 40 + 60 kg N ha-1 in 70 + 80 kg N ha-1 ob setvi in ob dognojevanju v istem zaporedju) analiziran vpliv odmerkov dušika na vsebnost klorofila v listih, silažno maso ter pridelek zrnja. Pridelek zrnja je največji pri odmerku 40 kg N ha-1 ob setvi in 70 kg N ha-1 pri dognojevanju v fazi BBCH 17/19. Vrednost klorofilmerskega odčitka je v fazi BBCH 7 – 9 pri kontroli 501, pri 70 kg N ha-1 pa 610. Korelacijski koeficient med klorofilmerskimi odčitki in pridelkom zrnja kaže 80 odstotno povezanost in čvrsto korelirata.
Ključne besede: klorofilmeter, koruza, dušik, dognojevanje, pridelek
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 147; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (620,83 KB)

5.
Obstojnost in kakovost prstnih sledi na lepilnih trakovih pri ekstremno nizki temperaturi, povzročeni s tekočim dušikom
Andrej Gerjevič, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Prstne sledi so na lepilnih trakovih pogosto tudi na njihovi lepljivi strani, zato je za njihovo obdelavo treba lepilni trak najprej uspešno odstraniti s podlage. To lahko storimo s preprostim fizičnim odstranjevanjem traku, ki pa je enkrat bolj in drugič manj uspešen. Lepilne trakove je možno odstraniti tudi z uporabo tekočega dušika. Ker so prstne sledi precej občutljive na zunanje dejavnike, se poraja vprašanje, ali lahko ekstremno nizka temperatura tekočega dušika, ki znaša −195,8 °C, vpliva na prstne sledi. Namen prispevka je odgovoriti na vprašanje o primernosti tekočega dušika kot sredstva za odstranjevanje lepilnih trakov ter kakšen vpliv ima tako nizka temperatura na obstojnost in kakovost prstnih sledi. Metode: Glede tega smo opravili empirično raziskavo, v kateri smo primerjali rezultate izzivanja prstnih sledi na lepilnih trakovih, ki smo jih s podlage odstranili ročno in z uporabo tekočega dušika. Raziskavo smo opravili na 80 vzorcih in na skupno 240 prstnih sledeh. Za izzivanje prstnih sledi smo uporabili Sticky-side prašek, kakovost izzvanih prstnih sledi pa smo merili s številom dobro vidnih in definiranih morfoloških značilnostih, za kar smo uporabili računalniški sistem AFIS. Ugotovitve: Rezultati raziskave so pokazali, da je tekoči dušik primerno sredstvo za odstranjevanje lepilnih trakov in da kljub ekstremno nizki temperaturi ne vpliva na obstojnost in kakovost izzvanih sledi. Omejitve/uporabnost raziskave Omejitev raziskave so povsem laboratorijski pogoji, vendar rezultati kažejo, da so uporabljene metode uporabne v praksi. Izvirnost/pomembnost prispevka: Gre za prispevek, ki v Sloveniji prvi empirično preučuje vpliv tekočega dušika na prstne sledi in je namenjen vsem, ki se ukvarjajo s področjem daktiloskopije in forenzike.
Ključne besede: prstne sledi, lepilni trakovi, tekoči dušik, sticky-side prašek, kriminalistična tehnika
Objavljeno: 20.04.2020; Ogledov: 161; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Različni pristopi h gnojenju češenj z dušikom
Nina Planinc, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2016 smo v sklopu projekta CRP 1409 – Tehnologije pridelave hrušk in češenj in v okviru diplomskega dela opravili poskus na šest let starem nasadu češenj (Prunus avium L.) sorte 'Summit', cepljenih na podlago Gisela 5. Izvedli smo poskus gnojenja češnjevih dreves z dušikovim gnojilom KAN ter spremljali vpliv časa in odmerka na rast in rodnost dreves ter na kakovost pridelka. Poskus je zajemal dva faktorja, in sicer je prvi faktor predstavljal odmerek dušika (80 oziroma 120 kg N/ha), drugi faktor pa je predstavljal čas aplikacije gnojila (spomladi, jeseni). Za izvedbo poskusa smo zajeli 4 obravnavanja; 1. obravnavanje, kjer smo skupno dodali 120 kg N/ha (prvič spomladi, neposredno po cvetenju, drugič in tretjič pa z enomesečnim zamikom), 2. obravnavanje, kjer smo prav tako skupno dodali 120 kg N/ha (prvič jeseni, drugič spomladi neposredno po cvetenju in tretjič en mesec po cvetenju), 3. obravnavanje, kjer smo skupno dodali 80 kg N/ha (prvič neposredno po cvetenju in drugič z enomesečnim zamikom) ter 4. obravnavanje, kjer smo skupno prav tako dodali 80 kg N/ha (prvič jeseni, drugič pa spomladi, neposredno po cvetenju). Različni odmerki dušika in čas aplikacije gnojila so statistično značilno vplivali na vsebnost suhe snovi v plodovih; manjši odmerek (80 kg N/ha) in čas aplikacije gnojila v jeseni sta povečala vsebnost suhe snovi v plodovih v primerjavi z večjimi odmerki in z aplikacijo gnojila le v spomladanskem času. Statistično značilne razlike so bile tudi pri merjenju priraščanja debel, in sicer so najbolj priraščala drevesa, kjer smo večji odmerek dušika (120 kg N/ha) dodali v jeseni in spomladi. Odmerek dušika in čas aplikacije nista vplivala na količino pridelka in poprečno maso plodov.
Ključne besede: češnja, gnojenje, dušik, pridelek
Objavljeno: 10.09.2018; Ogledov: 385; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

7.
Povezava med vsebnostjo rastlinam dostopnega dušika v tleh in nitratov v listih hmelja (Humulus lupulus L.) pred drugim dognojevanjem in njun vpliv na pridelek
Klara Četina, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Gnojenje z dušikom (N) vpliva na količino in kakovost pridelka hmelja sorte Aurora. Namen je preveriti različne odmerke N v obliki KAN-a (27 %) za prvo dognojevanje (A sklop 0 kg N/ha, B sklop 25 kg N/ha, C sklop 50 kg N/ha, D sklop 75 in E sklop 100 kg N/ha) in njihov vpliv na vsebnost Nmin v tleh in nitratnega N v listih hmelja v času tik pred drugim dognojevanjem hmelja sorte Aurora. Po izvedenih analizah so za drugo dognojevanje dodani različni odmerki N (0, 25, 50, 75, in 100 kg N/ha) v vseh sklopih, za tretje dognojevanje pa je odmerek N enak za vse parcele (50 kg N/ha). V obdobju tehnološke zrelosti je izvrednoten pridelek storžkov in analizirana vsebnost nitratov ter vsebnost alfa-kislin v storžkih. Rezultati kažejo pozitivne trende korelacijskih povezav med Nmin v tleh in vsebnostjo nitrata v listih hmelja pred drugim dognojevanjem. V poskusnih razmerah pa Nmin v tleh in vsebnost nitratov v listih hmelja pred drugim dognojevanjem ne kaže vpliva na pridelek storžkov. Obstaja pa tudi šibka povezava med skupno količino dodanega dušika v treh odmerkih in količino pridelka.
Ključne besede: gnojenje, dušik, hmelj, pridelek, Nmin, nitrati
Objavljeno: 18.06.2018; Ogledov: 555; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

8.
Gnojenje z različnimi odmerki dušika v ekološkem nasadu jablan (Malus domestica B.) sorte 'Topaz'
Luka Pavlič, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave, ki smo jo leta 2015 in 2016 opravili na ekološki kmetiji Pavlič je bilo proučiti vpliv peletiranega organskega dušikovega gnojila na vegetativno rast, generativni razvoj ter parametre zrelosti plodov jablan sorte 'Topaz', ki so bila v četrti in peti rastni dobi. Drevesa smo spomladi leta 2015 in 2016 ročno pognojili z 0 kg N/ha, 40 kg N/ha, 70 kg N/ha ali 120 kg N/ha ter opravili klasično zimsko rez. Rezultati raziskave so pokazali, da je odmerek dušika 120 kg N/ha v primerjavi z odmerkom 0 kg N/ha v obeh letih poskusa statistično značilno povečal povprečno dolžino enoletnih poganjkov in prirast obsega debla. Število socvetij se leta 2015 med obravnavanji ni razlikovalo, v letu 2016 je bilo pri gnojenju s 120 kg N/ha (62 socvetij/drevo) statistično značilno večje, kot pri negnojenih drevesih (48 socvetij/drevo). Rezultati (leta 2015) so pri drevesih, ki so bila pognojena s 40 kg N/ha pokazali statistično značilno najvišjo gostoto pridelka (4,98 plodov/cm2 preseka debla), pri gnojenju 120 kg N/ha smo izmerili največje število plodov na drevo (6,45 plodov/drevo). Pri prvem in drugem vzorčenju plodov za zrelostni test je bila trdota mesa plodov najvišja pri gnojenju z odmerkom 120 kg N/ha.
Ključne besede: dušik, jablana, ekološka pridelava, gnojenje
Objavljeno: 04.04.2018; Ogledov: 544; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

9.
Preučevanje učinkovitosti denitrifikacije na čistilni napravi Odranci
Katja Pucko, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil preučiti učinkovitost denitrifikacije na čistilni napravi Odranci. Občina Odranci s približno 1.650 prebivalci ima zgrajeno kanalizacijsko omrežje, ki je v celoti priključeno na komunalno čistilno napravo. Čistilna naprava Odranci je sedaj zaradi svoje zmogljivosti čiščenja 1.950 populacijskih ekvivalentov – PE, klasificirana kot mala komunalna čistilna naprava. Po načrtovani posodobitvi bo zaradi povečane kapacitete čiščenja na 2.450 PE, uvrščena med komunalne čistilne naprave – KČN. Ker so rezultati monitoringov iz prejšnjih let pokazali večinoma povečane mejne vrednosti amonijevega dušika ob iztoku, smo v teku diplomskega dela ugotavljali vzroke. Izvajali smo meritve parametrov: motnosti, neraztopljenih snovi, usedljivih snovi, kemijske potrebe po kisiku, biokemijske potrebe po kisiku, amonijevega dušika in pH, s katerimi smo pridobili podatke o dnevnem nihanju čistilne naprave. Meritve smo izvajali na vtoku in iztoku iz čistilne naprave, kjer se tudi običajno izvajajo. Dodatno smo preučili še, kaj se dogaja z odpadno vodo v cevi od iztoka iz čistilne naprave do njenega izliva v potok Črnec. Potrdili smo, da je potrebno rešiti problematiko meteornih vod. Rezultati kažejo, da je mejna vrednost amonijevega dušika presežena, kar kaže da procesa nitrifikacije ter denitrifikacije ne potekata pravilno in bi bilo zato potrebno preveriti tudi določene lastnosti in učinkovitost obratovanja biorotorjev.
Ključne besede: čistilna naprava, amonijev dušik, denitrifikacija, meteorne vode, rekonstrukcija, rotirajoči biološki kontaktorji
Objavljeno: 30.03.2017; Ogledov: 760; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

10.
PRIMERNOST UPORABE DUŠIKOVIH GNOJIL PRI ČEŠNJI SORTE 'SUMMIT'
Gregor Tomše, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2015 smo v okviru diplomskega dela v sklopu projekta CRP – Tehnologije pridelave hrušk in češenj izvajali gnojilni poskus na pet let starih češnjah (Prunus avium L.) sorte 'Summit', cepljenih na podlago Gisela 5. V poskusu smo spremljali vpliv odmerka in časa gnojenja z gnojilom KAN na rast in rodnost češenj ter kakovost pridelka. Postavili smo dvofaktorski poskus, kjer je prvi faktor predstavljal odmerek dušika (80 oz. 120 kg N/ha), drugi faktor pa čas gnojenja (spomladi, jeseni). Poskus je zajemal 4 različna obravnavanja; 1. obravnavanje (skupno 120 kg N/ha, gnojeno neposredno po cvetenju, nato še dvakrat z enomesečnim zamikom), 2. obravnavanje (skupno 120 kg N/ha, gnojenje jeseni, spomladi, neposredno po cvetenju in en mesec po cvetenju), 3. obravnavanje (skupno 80 kg N/ha, gnojenje neposredno po cvetenju in en mesec za tem) in 4. obravnavanje (skupno 80 kg N/ha, gnojeno jeseni in spomladi, neposredno po cvetenju). Različni odmerki in termini gnojenja niso statistično značilno vplivali na noben spremljani parameter rasti, rodnosti in kakovosti plodov, razen na vsebnost suhe snovi v plodovih; večji odmerek (120 kg N/ha) in čas gnojenja spomladi sta povečala vsebnost topne suhe snovi v primerjavi z odmerkom 80 kg N/ha in gnojenjem v jeseni. Opazili smo tudi vpliv časa gnojenja in odmerka dušika na obarvanost plodov; pri uporabi manjšega odmerka dušika je gnojenje spomladi imelo za posledico svetlejše plodove v času obiranja (parameter L*). Potrdili smo tudi pozitivni vpliv manjšega odmerka dušika, dodanega spomladi, na intenzivnejšo rdečo obarvanost plodov (barvni parameter a*). Kljub temu da nismo potrdili statistično značilnih razlik pri parametrih površina preseka debla (cm²) in skupni pridelek (kg/drevo), smo zabeležili trend večje rasti in rodnosti češenj pri uporabi 80 kg N/ha, neodvisno od časa gnojenja.
Ključne besede: češnja, 'Summit', dušik, gnojenje, odmerek, rast, rodnost, kakovost
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 1016; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (792,28 KB)

Iskanje izvedeno v 2.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici