1. Vpliv uporabe različnih dušikovih gnojil na pridelek soje : diplomsko deloBine Družovec, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je bil raziskan vpliv različnih oblik dušikovih gnojil na pridelek soje (Glycine max L.). Kljub sposobnosti soje, da s pomočjo simbiotskih bakterij Rhizobium veže atmosferski dušik, se v praksi pogosto izpostavljajo dileme glede smiselnosti dodatnega dognojevanja z dušikom. Poseben poudarek je bil namenjen primerjavi tradicionalnih gnojil (KAN, urea) in alternativnih metod prehrane rastlin, kot jih omogočajo nanognojila (nanourea 4 % in 20 %) ob različnih načinih aplikacije. Poljski poskus je bil izveden v Spodnjih Verjanah v letu 2024 po sistemu naključnih blokov s petimi obravnavanji in štirimi ponovitvami. Spremljan je bil vpliv gnojil na pridelek zrnja, vsebnost vlage ob žetvi, število koreninskih nodulov, maso rastlin, žetveni indeks ter ostanek mineralnega dušika v tleh. Statistično značilne razlike v pridelku zrnja med posameznimi načini dognojevanja niso bile ugotovljene, kar nakazuje, da dodatek dušika pri ustrezni nodulaciji ni nujno potreben. Nadalje ugotavljamo, da dognojevanje z ureo in nanognojili pridelka ni zmanjšalo v primerjavi s KAN-om, pri čemer je bil učinek delovanja nanouree ocenjen kot enakovreden klasični urei. Značilno največji žetveni indeks je bil dosežen pri uporabi foliarne aplikacije uree. Najvišje število nodulov je bilo zabeleženo pri kontrolnem obravnavanju brez dodanega dušika, kar potrjuje zaviralni učinek dodatnega dušika na simbiotsko vezavo. Raziskava potrjuje, da v optimalnih pogojih dodajanje dušika soji ni upravičeno, v razmerah, ki omejujejo vezavo zračnega dušika, pa je uporaba dušika v nanoobliki enakovredna ali celo bolj učinkovita v primerjavi z drugimi načini in oblikami dušikovih gnojil.
Ključne besede: soja, dušik, nanognojila, pridelek
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
 Celotno besedilo (2,66 MB) |
2. Učinki prezimnih dosevkov na vsebnost mineralnega dušika v tleh in njihove koristi za naslednjo poljščino : diplomsko deloKatja Stojnšek, 2025, magistrsko delo Opis: V raziskavi smo proučevali vpliv dveh prezimnih dosevkov: mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) in inkarnatke (Trifolium incarnatum L.) na vsebnost mineralnega dušika (Nmin) v tleh in njun potencial za nadomeščanje dušika iz mineralnih gnojil pri gnojenju naslednje poljščine v kolobarju. Praktični preizkusi so bili izvedeni na šestih kmetijah v različnih regijah Slovenije. Prezimna dosevka smo sejali v dveh rokih setve (konec avgusta in sredi septembra 2022). Določali smo vsebnost mineralnega dušika v različnih slojih tal (0–30 cm, 30–60 cm in 0–60 cm) ter količino akumuliranega dušika (AN) v suhi snovi rastlin pred prezimitvijo in po njej. Rezultati so pokazali, da sta oba prezimna dosevka zmanjšala vsebnost Nmin v zgornji plasti tal (0–30 cm) za več kot 30 kg/ha v primerjavi s kontrolo (brez dosevka), kar kaže na učinkovito črpanje dušika in zmanjšano tveganje za njegovo izpiranje. Inkarnatka je spomladi izkazala visoko sposobnost akumulacije dušika, kljub skromnejši jesenski rasti po pozni setvi. Nasprotno pa je bil v tleh pod mnogocvetno ljuljko manjši ostanek Nmin. Vključevanje prezimnih dosevkov, zlasti inkarnatke, pomembno prispeva k trajnostnemu ravnanju z dušikom v tleh ter lahko nadomesti del potrebnih mineralnih dušikovih gnojil pri gnojenju naslednje poljščine v kolobarju.
Ključne besede: prezimni dosevki, inkarnatka, mnogocvetna ljuljka, mineralni dušik, akumulacija dušika
Objavljeno v DKUM: 10.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,79 MB) |
3. Pridelek in kakovost koruze (Zea mays L.), pridelane po predhodno posejanem prezimnem dosevku : magistrsko deloMaja Munda, 2025, magistrsko delo Opis: V poljskih poskusih, izvedenih na šestih kmetijah po Sloveniji, smo preučevali vpliv prezimnih dosevkov (inkarnatka (Trifollium incarnatum L.) in mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum Lam. ssp. Italicum Schniz in Kell.)) na pridelek ter kakovost koruze (Zea mays L.). Prezimni dosevki so bili posejani v dveh rokih (konec avgusta in sredina septembra), nato pomulčeni ter zaorani pred setvijo koruze. Koruza je bila gnojena s polnim (215 kg N ha-1) ali polovičnim odmerkom (107 kg N ha -1) dušika, odvisno od predhodno posejanih dosevkov. Rezultati so pokazali, da je bil najvišji skupni pridelek (cela rastlina in zrnje) dosežen pri koruzi, sejani po inkarnatki, z uporabo polovičnega odmerka dušika. Tudi izmerjeni parametri kakovosti koruze, izraženi s količino surovih beljakovin, surovega pepela, dušika, kalija in fosforja so bili v tem obravnavanju najvišji. Vsebnost dušika, kot najpomembnejšega parametra kakovosti, je bila v tem primeru primerljiva ali celo višja kot pri polnem odmerku dušika iz mineralnih gnojil uporabljenem po mnogocvetni ljuljki. Rezultati potrjujejo, da lahko z inkarnatko kot s prezimnim dosevkom zmanjšamo gnojenje koruze z dušikom iz mineralnih gnojil za polovico, ne da bi pri tem zmanjšali njen pridelek in kakovost.
Ključne besede: koruza, pridelek, kakovost, prezimni dosevek, dušik
Objavljeno v DKUM: 03.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,41 MB) |
4. Optimizacija in validacija metode za določanje celokupnega dušika v vzorcih tal v odvisnosti od založenosti tal : magistrsko deloVesna Kocijan, 2024, magistrsko delo Opis: Dušik je zanimiv element za analizo, ravno zaradi vseh svojih oblik v zemlji; obstajajo namreč rastlinam dostopne oblike dušika v zemlji in njim nedostopne oblike. Le te se lahko v tleh s pomočjo bakterij pretvorijo iz ene oblike v drugo. Dušik je pomemben element za rast rastlin, saj sodeluje pri fotosintezi, če pa ga je v tleh preveč lahko pride do izpiranja oziroma zmanjšanja dostopnosti drugih elementov, zato je pomembno, da je dušika v zemlji prava količina, glede na vrsto kulture, ki jo gojimo.
V magistrskem delu smo izvedli optimizacijo in validacijo metode za določevanje celokupnega dušika v vzorcih tal v odvisnosti od založenosti tal, glede na laboratorij Oddelka za agrokemijo in pivovarstvo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.
Za validacijo in optimizacijo same metode smo sledili metodi za določevanje celokupnega dušika po Kjeldahlu, ki je v skladu s standardom ISO 11261. Ugotovili smo, da je optimalna zatehta vzorca med 1 g in 4 g, optimum samega razklopa pa je 75 min pri temperaturni stopnji 6 za katalizator v tableti oziroma med 75 min in 120 min pri temperaturni stopnji 7 za katalizator v prahu. Sledila je validacija metode, pri čemer je bila potrjena ponovljivost, obnovljivost in točnost metode. Ob koncu validacije lahko potrdimo tudi izkoristek, ki je med 98 % in 117 %.
Ključne besede: celokupni dušik, validacija, tla, metoda po Kjeldahlu
Objavljeno v DKUM: 11.09.2024; Ogledov: 29; Prenosov: 38
Celotno besedilo (2,28 MB) |
5. Dinamika mineralnega dušika v tleh glede na različno rabo travinja v Podravski in Savinjski regiji : magistrsko deloMatej Rokavec, 2023, magistrsko delo Opis: V sklopu ciljnega raziskovalnega projekta, ki se je izvajal na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede UM, smo jeseni leta 2020 na 24 kmetijah v Podravski in Savinjski regiji odvzeli vzorce tal travinja za analizo mineralnega dušika (Nmin) v tleh in reakcije tal (pH). Vzorčili smo na globini 0-30 cm in 30-60 cm. Izbrali smo kmetije s 3-kosno, 4-kosno in pašno-kosno rabo travinja. Odvzetim talnim vzorcem smo določili vsebnost nitratne (NO3) in amonijske (NH4) oblike dušika, skupno količino mineralnega dušika (Nmin) in reakcijo oz. pH tal. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike med pašno-kosno in 3-kosno rabo, pri čemer so bile vsebnosti NO3 in Nmin višje pri pašno-kosni rabi. Pri NH4 ni bilo statistično značilnih razlik glede na rabo, so pa bile statistično značilne razlike pri vseh parametrih v obeh regijah glede na globino vzorčenja, in sicer so bile vsebnosti v spodnji plasti tal (30-60 cm) nižje. Reakcija tal se je razlikovala glede na regijo vzorčenja, vendar pa razlika ni bila statistično značilna. Ugotavljamo, da se razlike v količini mineralnega dušika v tleh kažejo glede na rabo travinja, vendar pa bi morali za bolj natančne rezultate tla vzorčiti tekom celotnega leta. Le tako bi lahko določili dejansko dinamiko vsebnosti mineralnega dušika v tleh.
Ključne besede: travinje, mineralni dušik, paša, košnja
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 758; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,39 MB) |
6. Implementacija in prilagoditev aseptičnega nitrodozirnika na polnilnem stroju : diplomsko deloTobias Zadravec, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo aseptični nitrodozirnik. Najprej je predstavljen koncept nitrodozirnika, nato so opisani nitrodozirnik, njegove komponente, celoten sistem nitrodoziranja in komponente za avtomatizacijsko krmilniško opremo proizvajalca Bernecker&Rainer, Industrijska Avtomatizacija. Napisane in naštete so industrijske komunikacije, prikazana je povezanost vseh komponent v projektu. V praktičnem delu diplomske naloge smo implementirali in prilagodili poteke delovanja nitrodozirnika. Vzporedno s programom je bila izdelana vizualizacija. Opisani so koraki zagona nitrodozirnika na terenu. Predstavljeno je zaznavanje napak pri delovanju, podane pa so tudi možnosti odprave teh.
Ključne besede: nitrodozirnik, sterilizacija, čiščenje, tekoči dušik, B&R-krmilna oprema
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 553; Prenosov: 45
Celotno besedilo (2,83 MB) |
7. Pridelava zrnatih stročnic2022 Opis: Povečevanje pridelave hrane, ob upoštevanju dolgoročnega ohranjanja in izboljševanja rodovitnosti tal, čim manjše porabe energije ter varovanja okolja, so pomembne naloge trajnostnega kmetijstva. Strokovna monografija »Pridelava zrnatih stročnic«, ki je nastala ob zaključku projekta evropskega inovativnega partnerstva (EIP) Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba, obravnava sodobne pristope in dobre prakse pridelave znanih in manj znanih zrnatih stročnic. Predstavljene tehnike pridelave vključujejo postopke in načela, s katerimi zmanjšujemo negativne vplive kmetijstva na okolje, vključno z agrotehniko brez ali z zmanjšano uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Predstavljene so tudi možnosti in prednosti vključevanja stročnic v kolobar na kmetijah, s poudarkom na znižanju potreb po gnojenju rastlin z mineralnimi ter organskimi oblikami dušika. Vsebino monografije dopolnjujejo izkušnje posameznih pridelovalcev, ki uspešno pridelujejo različne stročnice na svojih kmetijah. S ciljem po večji prepoznavnosti, uporabi in pridelavi zrnatih stročnic, smo avtorji povezali tri ključne ravni v verigi: pridelavo, predelavo in njihovo uporabo. »Pridelava zrnatih stročnic« vsebinsko pokriva prvi člen v verigi, ostale vsebine bosta dopolnili publikaciji »Zrnate stročnice v prehrani« in »Zrnate stročnice v prehrani rejnih živali«.
Ključne besede: zrnate stročnice, pridelava, brez GSO, dušik, beljakovine, dobra kmetijska praksa, ekološko, integrirano varstvo, pridelek
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 1080; Prenosov: 139
Celotno besedilo (61,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Dinamika mineralnih oblik dušika (N- min) glede na različne načine oskrbe tal v ekološkem pridelovanju zelja : diplomsko deloLeon Fras, 2022, diplomsko delo Opis: Konvencionalno pridelovanje zelenjave poteka ob velikih vnosih dušika in pogosto pomeni obremenitev za okolje. V ekološki pridelavi je vnos dušika omejen, dinamika sproščanja iz tal je odvisna od vremenskih razmer, kar limitira višino pridelka. V poljskem poskusu je bila spremljana dinamika mineralnega dušika (N-min) v nitratni in amonijski obliki pred presajanjem zelja spomladi 2016, v času rastne dobe, jeseni po spravilu in naslednjo pomlad 2017 pri različnih načinih oskrbe tal: prekrivni posevki (inkarnatka in ozimni ječmen) povaljani z valjarjem rastlinske odeje, plitvo zaorani prekrivni posevki, kontrola brez prekrivnih posevkov in brez folije ter kontrola s folijo. N-min vzorci so bili odvzeti po slojih iz globin 0,3m, 0,6m, in 0,9 m. Rezultati analiz so pokazali, da je bilo pred sajenjem zelja največ dostopnega dušika na parcelah, kjer je rastla inkarnatka in je bila zaorana. Tudi v rastni sezoni so bile najvišje vrednosti N-min na parcelah z inkarnatko, vendar med zaorano in povaljano ni bilo statistično značilnih razlik. Sledile so parcele, kjer je rasel ječmen, ki je bil zaoran. V povprečju vseh obravnavanj so bile jeseni statistično značilno višje vrednosti N-min po oranju v primerjavi z valjanjem prekrivnih posevkov (43,6 oz. 29,3 kg/ha). Preko zime se je v večini primerov količina N-min zmanjšala. Spomladi naslednje leto je bila najvišja vrednost N-min na parcelah, kjer je rasel ječmen, ki je bil zaoran. Prekrivni posevki pozitivno vplivajo na količino dostopnega dušika v tleh in na manjše izgube le-tega preko zime, kjer so bile najnižje prav na povaljanih parcelah s prekrivnimi posevki.
Ključne besede: zelje, dušik, N-min, ekološko kmetijstvo, obdelava tal
Objavljeno v DKUM: 28.02.2022; Ogledov: 880; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1,44 MB) |
9. Vpliv različnih pristopov gnojenja z dušikom na kakovost češenj sorte 'summit ' : magistrsko deloNina Planinc, 2021, magistrsko delo Opis: Od leta 2015 do 2019 je v nasadu Sinič 1 na območju UKC Pohorski dvor potekal poskus na češnjah (Prunus avium L.) sorte 'Summit', cepljenih na podlago Gisela 5, posajenih leta 2010. Izvzeli smo tri leta (2016, 2018, 2019) ter primerjali vpliv različnega odmerka (80 kg N/ha, 120 kg N/ha) in časa njegove prve aplikacije dušika (jesen, pomlad), dodanega z gnojilom KAN (kalcijev amonnitrat) na pridelek in parametre kakovosti plodov (masa 100 plodov, suha snov, titracijske kisline in čvrstost plodov). Ugotovili smo, da je na količino pridelka pozitivno vplival manjši odmerek dušika s prvo aplikacijo v jesenskem času. Na parameter masa 100 plodov je v večini let pozitivno vplivala prva aplikacija gnojila jeseni, ne glede na odmerek dušika. Na vsebnost suhe snovi v izbranih letih noben dejavnik ni izkazal pomembnega konsistentnega vpliva. Na vsebnost skupnih titracijskih kislin je pomembno vplivala interakcija leta, odmerka dušika in časa gnojenja. Od posameznih dejavnikov sta večji spomladanski odmerek in manjši jesenski odmerek povečala vsebnost skupnih titracijskih kislin v plodovih. Čvrstost plodov je bila v veliki meri odvisna od pridelovalne sezone, nanjo pa je pomembno vplivala tudi interakcija leta, odmerka dušika in časa gnojenja. V letu 2019 s 50 % manj padavin v času jesenskega gnojenja in v času zimskega mirovanja ter s 100 mm manj padavin v času rastne dobe (med aprilom in junijem) je bila čvrstost plodov 15 % večja kot leto prej, glede na odmerek dušika pa so bili plodovi najmanj čvrsti pri spomladanskem gnojenju, medtem ko so boljšo čvrstost v več letih poskusa običajno dosegli plodovi z manj intenzivno pognojenih dreves.
Ključne besede: češnja, dušik, gnojenje, kakovost, plod
Objavljeno v DKUM: 22.10.2021; Ogledov: 930; Prenosov: 74
Celotno besedilo (1,66 MB) |
10. Razvoj in validacija kolorimetričnega senzorskega receptorja za zaznavanje kvarjenja živil : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeMarcel Žafran, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja začetno področje raziskav in razvoja novih kolorimetričnih senzorskih receptorjev (KSR) za zaznavanje amonijaka (NH3), ki bi jih lahko vključili v pametno embalažo za živila. NH3 je namreč pomemben analit, z merjenjem katerega lahko ovrednotimo svežost in varnost nekaterih živilskih proizvodov, predvsem mišične hrane.
KSR smo pripravili tako, da smo ekstrakt vijoličnega korenja raztopili v polimeru etil celuloza in tako pripravljeno raztopino s premazovalnikom z nožem nanesli na PET-folijo. Ves material, ki smo ga uporabili za pripravo opisanih KSR, je združljiv z živili.
Za kvantitativno ovrednotenje barvnih sprememb smo uporabili tehniko vzorčenja iz nezapolnjenega prostora nad vzorcem in kolorimetrično detekcijo izvedli s pametnim telefonom. KSR smo izpostavili različnim koncentracijam NH3, pri čemer je prišlo do vidnih barvnih sprememb, ki smo jih ovrednotili z brezplačno aplikacijo Color Grab in RGB analizo. Barvne spremembe smo lahko s prostim očesom zaznali že pri koncentraciji 1,35 mg/L.
Uporaba KSR v pakirani (pametni) embalaži bi lahko uporabnikom omogočila enostavno odčitavanje barvnih sprememb na njihovih mobilnih napravah, s čimer bi pridobili informacije o dejanskem stanju živil. Slednje je bistveno za podaljšanje njihovega roka trajanja in predstavlja eno izmed rešitev velikega globalnega izziva – ogromne količine zavržene hrane, ki zaradi rasti svetovnega prebivalstva in podnebnih sprememb, postaja vedno bolj pereč problem.
Ključne besede: kolorimetrični senzorski receptorji, zaznavanje kvarjenja živil, amonijak, celokupni hlapni bazični dušik, kolorimetrična detekcija, RGB-analiza
Objavljeno v DKUM: 06.10.2021; Ogledov: 1329; Prenosov: 236
Celotno besedilo (2,15 MB) |
