1. Zdravljenje depresije z metodami stimulacije možganovBesarta Djinaj, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Depresija predstavlja pomemben izziv za javno zdravje. Ta zmanjša kakovost življenja, povzroča invalidnost, sočasne bolezni in umrljivost. V nekaterih primerih ta kljub vsemu ostaja težko obvladljiva, zato so se razvile dodatne možnosti zdravljenja, kot so metode stimulacije možganov. Ti inovativni pristopi imajo sposobnost ciljnega vpliva na nevrotransmiterske poti in nevronsko aktivnost ter privedejo do izboljšanja njenih simptomov.
Metode: V okviru zaključnega dela smo izvedli sistematičen pregled, analizo in sintezo literature s področja zdravljenja depresije z metodami stimulacije možganov. Uporabljena je bila opisna deskriptivna metoda znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL Ultimate, Science Direct in Google Učenjak.
Rezultati: Analizirali smo deset člankov, ki so ustrezali izbranim merilom, ki so se nanašali na raziskovalno vprašanje, tip raziskave in omejitve raziskave. Ugotovili smo, da so v vseh raziskavah potrdili pozitivne učinke različnih metod stimulacije možganov na izboljšanje simptomov depresije pri bolnikih. Na osnovi virov smo ugotovili, da se njena učinkovitost razlikuje glede na stopnjo razvitosti depresije in glede njene kombinacije zdravljenja.
Razprava in zaključek: Analiza člankov je pokazala poudarek na duševnem zdravju v družbi, saj ta povzroča številne nevšečnosti. Ker je ta lahko težko obvladljiva, se razvijajo nove metode zdravljenja. Številne raziskave so pokazale pozitivne učinke metod stimulacije možganov.
Ključne besede: duševno zdravje, neinvazivna terapija, kakovost življenja in možganska
stimulacija.
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 80; Prenosov: 52
 Celotno besedilo (967,50 KB) |
2. |
3. Usmerjanje pozornosti učiteljev dodatne strokovne pomoči na duševno zdravje učencev s posebnimi potrebami : magistrsko deloNina Gobec, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljena raziskava o osredotočenosti učiteljev dodatne strokovne pomoči nasploh kakor tudi na duševno zdravje učencev, učiteljevo sodelovanje in vrsta predanih informacij pri delu z drugimi učitelji in s starši, usposobljenost učiteljev dodatne strokovne pomoči za prepoznavanje duševnih težav ter zaznavanje vpliva ur dodatne strokovne pomoči nasploh kot z vidika duševnega zdravja učencev.
V teoretičnem delu so opisani duševno zdravje in njegovi dejavniki, učenčeva samopodoba, anksioznost in depresija. Opisane so tudi skupine posebnih potreb, dodatna strokovna pomoč, učne težave ter pomen sodelovanja strokovnih delavcev šole in staršev.
Empirični del predstavlja odgovore, ki smo jih s kvalitativnim raziskovanjem pridobili od učiteljic dodatne strokovne pomoči s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. Učiteljice so odgovarjale na vprašanja, povezana z njihovim delom ter sodelovanjem z drugimi učitelji in starši. Pozornost je bila usmerjena predvsem na informacije, povezane z duševnim zdravjem učencev s posebnimi potrebami. Izkazalo se je, da intervjuvanke pozornost namenjajo učenčevim primanjkljajem, učni snovi, funkcioniranju učenca ter večinoma tudi njegovemu počutju in doživljanju. Predaja informacij s strani učiteljev in staršev se večinoma navezuje predvsem na šolske ocene in učno snov. Intervjuvanke so večinoma ocenile, da znajo prepoznati duševne težave učencev ter da ure dodatne strokovne pomoči pozitivno vplivajo na učenčevo duševno zdravje, a je v nekaterih primerih hkrati mogoče opaziti tudi negativen vpliv.
Ključne besede: dodatna strokovna pomoč, učenci s posebnimi potrebami, sodelovanje, duševno zdravje
Objavljeno v DKUM: 02.08.2024; Ogledov: 66; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,70 MB) |
4. Vključevanje tehnik sproščanja v velnes ponudbo Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaAida Babajić, 2024, diplomsko delo Opis: V zadnjih letih se je močno povečalo zanimanje za področje tehnik sproščanja in duševnega zdravja. Tehnike sproščanja s svojimi pozitivnimi vplivi, kot so zmanjšanje in obvladovanje stresa, stopnje anksioznosti, depresije in ostalih duševnih motenj, pomagajo s krepitvijo posameznikovega duševnega in fizičnega zdravja. S svojo raziskavo smo hoteli poudariti pomen nadaljnjega razvoja ter vključitev tehnik sproščanja v velnes ponudbo Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. Zanimalo nas je, v kolikšni meri so turisti zadovoljni s trenutno ponudbo velneških storitev in kažejo zanimanje za produkte, ki vključujejo tehnike sproščanja ter stopnjo zanimanja populacije glede ozaveščenosti o metodi čuječnosti. S pomočjo sekundarnih virov smo analizirali ponudbo Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ozavestili pomen tehnik sproščanja, preučili trend čuječnosti in podali predloge za izboljšanje turistične velnes ponudbe v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. V naši raziskavi je sodelovalo 170 anketirancev. S pomočjo uporabe kvantitativne metode smo ugotovili, da večina potencialnih turistov že uporablja tehnike sproščanja ter so v prihodnosti pripravljeni poskusiti turistične produkte, ki le-te vključujejo. Prav tako smo na podlagi pridobljenih rezultatov razbrali, da ljudje duševno zdravje štejejo za eno izmed najpomembnejših življenjskih področij.
Ključne besede: Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, dobro počutje, duševno zdravje, tehnike sproščanja, čuječnost
Objavljeno v DKUM: 12.07.2024; Ogledov: 168; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,42 MB) |
5. Obsojenci in travme v otroštvu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeSara Jaklitsch, 2024, diplomsko delo Opis: Številne raziskave kažejo, da imajo posamezniki, ki so bili izpostavljeni vsaj eni travmi v otroštvu, večjo verjetnost za razvoj različnih težav v odrasli dobi, vključno s težavami v duševnem zdravju, zlorabo substanc, težavami v medosebnih odnosih in kriminalnim vedenjem. Namen diplomskega dela je bil predstaviti povezave med doživetimi travmami v otroštvu in kasnejšo deviantnostjo posameznikov, hkrati pa preučiti, ali značilnosti travme vplivajo na obliko kaznivih dejanj pri obsojencih, pri čemer smo si postavili dve raziskovalni vprašanji, in sicer »Ali travme v otroštvu vplivajo na kasnejše prestopništvo posameznikov?« ter »Ali značilnosti travme vplivajo na specifičnost kaznivih dejanj pri obsojencih?« Zaključno delo je temeljilo na analizi sekundarnih virov, ki so obsegali tujo in domačo znanstveno literaturo, s pomočjo katere smo naredili celovit prikaz rezultatov ugotovitev. Po pregledu literature smo to razdelili na tri področja, in sicer travme v povezavi s kriminalnim vedenjem in aretacijami, travme v povezavi z antisocialnimi značilnostmi ter travme v povezavi z duševnim zdravjem obsojencev. Ugotovili smo, da so posamezniki, ki so doživeli travmo v otroštvu, bolj nagnjeni k vključevanju v delinkventno vedenje v odrasli dobi kot tisti, ki niso bili izpostavljeni takšnim izkušnjam. To vključuje različne oblike kriminalnega vedenja, to vedenje pa je velikokrat povezano z istovrstno izkušnjo travme, ki jo je posameznik doživel v otroštvu. Poleg tega izpostavljenost travmatičnim izkušnjam v otroštvu pogosto vodi v razvoj antisocialnih vedenj, kot sta agresivnost in impulzivnost ter razvoj psiholoških motenj, kot sta posttravmatska stresna motnja ali motnje razpoloženja, kar lahko dodatno poveča tveganje za kriminalno vedenje. Obsojenci tako velikokrat zapadejo v krog ponavljajočih se dejanj, ki so jih bili sami deležni v otroštvu.
Ključne besede: obsojenci, travme v otroštvu, odklonskost, duševno zdravje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.06.2024; Ogledov: 169; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,46 MB) |
6. Duševno in telesno zdravje učiteljev razrednega pouka v enorazrednih in kombiniranih oddelkih : magistrsko deloTjaša Holer, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo želeli preučiti področje poučevanja v kombiniranem in enorazrednem oddelku v povezavi z duševnim in telesnim zdravjem učiteljev. V sklopu teoretičnega dela smo se osredotočili na raziskovanje že raziskane literature o telesnem in duševnem zdravju učiteljev v kombiniranem in enorazrednem oddelku, znanje pa smo nato v empiričnem delu s pomočjo anketnih vprašalnikov preverili in analizirali ter spoznanja podkrepili z literaturo. V raziskavo smo vključili 159 učiteljev iz obeh oddelkov. Prišli smo do ugotovitve, da je svoje delo kot stresno opisalo 73 % anketiranih učiteljev. V delu smo želeli raziskati, kako so učitelji, ki poučujejo v kombiniranem ali enorazrednem oddelku, zadovoljni s svojim delovnim mestom. Rezultati so pokazali, da so učitelji v kombiniranem oddelku manj zadovoljni s svojim delom kot učitelji v enorazrednem oddelku. Učitelji, ki so bili vključeni v raziskavo, so se v večji meri strinjali z izjavami, da se na delovnem mestu težje umirijo, pretirano odzovejo na določene situacije, so razdraženi ter se težje sprostijo in so med drugim tudi precej občutljivi. Kljub temu pa med obema skupinama učiteljev ni prišlo so statistično značilnih razlik v intenzivnosti izražanja simptomov slabšega duševnega zdravja. Osredotočili smo se še na simptome stresa in ugotovili, da se učitelji v obeh oddelkih srečujejo v enaki meri z vsemi navedenimi simptomi.
Ključne besede: kombiniran pouk, enorazredni pouk, duševno in telesno zdravje, učitelj, poučevanje
Objavljeno v DKUM: 13.02.2024; Ogledov: 370; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,24 MB) |
7. Analiza digitalnega vključevanja oseb z motnjami v duševnem zdravju : diplomsko deloSaša Jovanović, 2023, diplomsko delo Opis: Naraščanje povpraševanja po izboljšanju duševnega zdravja je povzročilo velik narast digitalnih vsebin za pomoč pri teh težavah. V diplomski nalogi smo si ogledali kakšno je stanje digitalne vključenosti oseb z motnjami v duševnem zdravju in ali se lahko sploh poslužujejo digitalnih rešitev za izboljšanje duševnega zdravja.
Analiza literatura je pokazala, da motnje v duševnem zdravju niso razlog za digitalno izključenost. Aplikacij namenjenih izboljšanju duševnega zdravja je veliko, a pogosto nimajo znanstvenih dokazil za delovanje. Opazili smo tudi, da spletne strani ne uporabljajo dostopnostnih standardov, namenjenih osebam z motnjami v duševnem zdravju.
Ključne besede: digitalna vključenost, digitalna izključenost, duševno zdravje, digitalne intervencije za duševno zdravje
Objavljeno v DKUM: 24.11.2023; Ogledov: 580; Prenosov: 39
Celotno besedilo (780,53 KB) |
8. Vpliv terapije z živalmi na anksioznost pri otrocihNicole Zrim, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Terapija z živalmi je lahko potencialno učinkovit pristop, ki izboljša otrokovo duševno zdravje ter hkrati prispeva k lajšanju simptomov anksiozne motnje. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature ugotoviti vpliv terapije z živalmi na anksioznost pri otrocih.
Metode: Za namen izdelave zaključnega dela smo izvedli pregled literature v različnih podatkovnih bazah in uporabili deskriptivno metodo dela. Literaturo smo pregledali in analizirali ter določili nivoje dokazov izbranih člankov. Potek iskanja smo prikazali z PRISMA diagramom. Izvedli smo analizo in sintezo zbranih podatkov. Pri tem smo uporabili sintezno tabelo.
Rezultati: Ugotovili smo, da terapija z živalmi vpliva na izboljšanje duševnega zdravja otrok ter lajšanju simptomov in občutkov anksioznosti. Ta oblika terapije lahko otrokom z anksioznostjo zagotavlja občutek varnosti in povezanosti, omogoča osredotočenost na trenutek ter preusmeritev pozornosti stran od skrbi, hkrati pa vzpostavlja mirno okolje za izražanje čustev.
Razprava in zaključek: Terapija z živalmi ne le učinkovito zmanjšuje simptome anksioznosti pri otrocih, temveč ponuja obetaven pristop skupaj s tradicionalnimi metodami zdravljenja. Njena integracija v terapevtske programe v različnih okoljih lahko obogati obstoječe metode zdravljenja in prispeva k boljšemu duševnemu zdravju otrok in hkrati poudarja pomen holističnega pristopa v skrbi za dobrobit posameznika.
Ključne besede: živali, alternativne metode zdravljenja, duševno zdravje otrok, tesnoba
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 512; Prenosov: 119
Celotno besedilo (1,07 MB) |
9. Vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje zaposlenih v policiji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNuša Pustivšek, 2023, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu bomo opisali nastanek in začetek širjenja bolezni Covid-19, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2. Pri tem bomo raziskali simptome in način širjenja virusa, ter posledice, s katerimi se soočamo še danes. Ob razglasitvi pandemije Covid-19 marca 2020, je zaradi hitrega širjenja okužb po svetu v veljavo stopilo več omejevalnih ukrepov. Najpogosteje je bila to karantena oz. izolacija, uporaba zaščitne maske in razkužila. Z njimi so si države prizadevale omejiti število okuženih, vendar so ti ukrepi na ljudi delovali negativno, zlasti na njihovo duševno zdravje. Med najbolj prizadetimi v času pandemije so se znašli delavci, ki so kljub vsemu, svoje delo opravljali na prvi liniji. Poleg zdravstvenih delavcev, so se tam znašli zaposleni v policiji, katere so doletele še dodatne zadolžitve. Slednje so pripomogle k že tako tveganemu in nepredvidljivemu poklicu, zato je pri zaposlenih prihajalo do več težav z duševnim zdravjem. Za doseganje normalnega delovanja, razvijanja in ustvarjanja interakcij v svetu je duševno zdravje tisto, s katerim nam je le-to omogočeno. V sklopu tega, se bomo osredotočili na duševno zdravje zaposlenih v policiji ter kako se je to spremenilo v času pandemije Covid-19. V njihovo delovno okolje je virus prinesel spremembe, opisali bomo, na kaj je vplival in kako se je to odražalo na njihovem duševnem zdravju. Duševne motnje, s katerimi se v policiji najpogosteje srečujejo so stres, posttravmatska motnja, izgorelost in depresija. Ker se je v času okužb duševno zdravje zaposlenih poslabšalo, se bomo osredotočili na to, kako je k celotnemu razvoju sprememb duševnega zdravja pripomogla pandemija Covid-19.
Ključne besede: duševno zdravje, policisti, COVID-19, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.09.2023; Ogledov: 475; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,50 MB) |
10. Odzivi mladostnikov na serijo »13 razlogov, zakaj«: kvalitativna raziskava doživljanja slovenskih mladostnikov : magistrsko deloManja Hojnik, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljena raziskava o odzivih mladostnikov na serijo »13 razlogov, zakaj«. Predstavljeni so vplivi serije na spremembe v duševnem zdravju, vpliv na misli, čustva, telesne občutke in vedenjske spremembe pri mladostnikih.
V teoretičnem delu je opisano obdobje mladostništva ter vpliv medijev in medijskega poročanja. Izpostavljeni so dejavniki tveganja, kjer sta natančneje opredeljena samomor in duševno zdravje. Opredeljen je tudi Wertherjev učinek medijskega poročanja. Sledi podrobnejša razčlenitev smernic za odgovorno poročanje medijev. V naslednjem delu je predstavljen pregled podatkov in vpliv serije »13 razlogov, zakaj« na duševno zdravje mladostnikov. V zaključku se osredotočimo tudi na varovalne dejavnike za duševno zdravje in težave mladostnikov pri iskanju pomoči.
V kvalitativni raziskavi je bilo ugotovljeno, da je večina intervjuvanih mladostnikov med ogledom in po ogledu serije »13 razlogov, zakaj« doživljala zlasti čustvene, vedenjske in telesne spremembe. Mladostniki so serijo v večini označili za poučno, vendar so mnenja, da so nekateri prizori v njej preveč nazorni, kar je vplivalo na njihove misli, čustva in telesne občutke. Mladostniki, ki so bili vključeni v raziskavo, sicer nimajo večjih negativnih posledic zaradi serije, vendar pa poročajo, da si želijo več ponujenih virov pomoči s strani izobraževalnih ustanov. Mladostniki zaznavajo, da le-te nudijo premalo podpore in ozaveščanja o problematičnem medijskem poročanju. Prav tako poročajo, da se v primeru stiske najraje obrnejo na družino in prijatelje. S pomočjo raziskave je bilo ugotovljeno, da mladostniki niso dovolj informirani o raznih spletnih mestih in telefonskih linijah, kjer lahko v primeru stiske poiščejo pomoč.
Ključne besede: mladostniki, serija »13 razlogov, zakaj«, duševno zdravje, Wertherjev učinek, samomor, kvalitativni intervjuji
Objavljeno v DKUM: 15.09.2023; Ogledov: 522; Prenosov: 141
Celotno besedilo (859,57 KB) |
