SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
DUŠEVNO MOTENI STORILCI KAZNIVIH DEJANJ
Jasna Lovrec, 2009, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi sem predstavila problematiko duševnega zdravja v svetu, v Sloveniji in v družbi na sploh, tako s pravnega stališča, kot s stališča vsakdanjega življenja.Duševno zdravje ni pojem sodobnega časa, to je pojem, ki je star toliko, kot je staro človeštvo. Duševno zdravje opredeljuje človekovo notranje psihično stanje (kot je sreča, osebno zadovoljstvo, dobro počutje...), človekove odnose z drugimi ljudmi in njegovo delovanje( razumevanje drugačnosti, uspeh pri delu, v šoli, službi...) in navsezadnje je duševno zdravje tudi sposobnost človeka, da obvladuje svoje življenje ter se uspešno sooča z različnimi življenjskimi situacijami, nalogami, obremenitvami in težavami. Opredelitev pojmov kot so duševno zdravje, duševne motnje in duševne bolezni so predmet psihiatrije. Vendar je vsebina teh pojmov pomembna tudi za pravno področje, saj se ti pojmi nemalokrat uporabljajo tudi v pravni stroki.Za področje duševnega zdravja v Sloveniji, pomeni precejšen napredek nov Zakon o duševnem zdravju, ki je vstopil v uporabo 12.8.2009.Ta zakon sem v diplomi tudi podrobneje predtsavila.Vsekakor smo v Sloveniji potrebovali posebno pravno ureditev obravnavanega področja.Zanemarit ne smemo tudi številnih organizacij, ki se "borijo" za izboljšanje razmer v duševnem zdravju in se zavzemajo za pravice posameznikov z duševnimi težavami.Čeprav je bilo v zadnjih letih precej postorjenega za ljudi s težavami v duševnem zdravju, še delo ni končano.
Ključne besede: Duševno zdravje, duševne motnje, duševne bolezni.
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2105; Prenosov: 471
.pdf Polno besedilo (450,42 KB)

2.
PSIHIATRIČNO IZVEDENSTVO KOT DOKAZ V KAZENSKEM POSTOPKU
Suzana Zupan, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Področje psihiatričnega izvedenstva predstavlja eno izmed področij, kjer prihaja do prepletanja prava in psihiatrije. Osrednja tema moje diplomske naloge, katere naslov je » Psihiatrično izvedenstvo kot dokaz v kazenskem postopku « je področje psihiatričnega izvedenstva. Dandanes je psihiatrično izvedenstvo že neizogiben del mnogih kazenskih postopkov sodnih dvoran. Psihiatrično izvedenstvo je torej tista vrsta izvedenstva, ki se sme odrediti v primeru obstoja konkretnih okoliščin in dejstev, ki utemeljujejo sum, da obdolženec ob storitvi kaznivega dejanja ni bil prišteven bodisi zaradi duševne motnje bodisi zaradi duševne manjrazvitosti ali pa je bila zaradi takšnega stanja ali zaradi kakšne druge trajne in hude duševne motenosti njegova prištevnost zmanjšana, ali pa obstaja resen dvom, da se zaradi svojega duševnega stanja ne more udeleževati kazenskega postopka. Pri tem se psihiatrični pregled odredi s pisno odredbo sodišča, pri čemer morajo biti naloge psihiatričnega izvedenca v odredbi nazorno konkretizirane. Sodišče se torej odloči za izvedenca takrat, kadar je za ugotovitev kakšnega dejstva potrebno določeno strokovno znanje, s katerim pa sodišče samo ne razpolaga. Z izvedenstvom kot posebnim preiskovalnim dejanjem se v kazenskem postopku pridobi dokaz. Pridobi se izvid in mnenje izvedenca. Opozoriti velja, da sodišče pri presoji dokazov ni vezano na nikakršna formalna pravna pravila o vrednosti nekega dokaza. Izvedenstvo se torej nanaša na dejanska in ne na pravna vprašanja. Področje, kjer se pravo in psihiatrija srečujeta je torej področje forenzične psihiatrije. Gre za stičišče dveh v esenci nezdružljivih ved. To pa je poglavitni razlog, da se v forenzični psihiatriji in zatorej tudi v sodno psihiatričnem izvedenstvu srečamo z vrsto etičnih dilem. Osrednja etična dilema, ki jo lahko izpostavim je dvojni položaj psihiatričnega izvedenca. Gre za kolizijo dveh vlog, ki jih psihiater ima. Na eni strani se psihiater znajde v vlogi izvedenca, na drugi pa v vlogi zdravnika oziroma terapevta. Nikakor pa ne smemo zanemariti področja varovanja osebnih podatkov osebe, ki je v kazenskem postopku, pojasnilne dolžnosti psihiatričnega izvedenca, načelo poštenosti ter prizadevanja po objektivnosti.
Ključne besede: Ključne besede: neprištevnost - dokazno sredstvo – psihiatrična ekspertiza - psihiatrični izvedenec - izvid in mnenje - psihiatrični pregled – varnostni ukrepi – duševna motnja in duševno zdravje.
Objavljeno: 17.12.2009; Ogledov: 3201; Prenosov: 403
.pdf Polno besedilo (733,31 KB)

3.
RAZVELJAVITEV ZAKONSKE ZVEZE ZARADI TEŽJE DUŠEVNE PRIZADETOSTI ALI NERAZSODNOSTI
Ingrid Kozel, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana razveljavitev zakonske zveze zaradi težje duševne prizadetosti ali nerazsodnosti. Zakonska zveza je ena od treh oblik življenjskih skupnosti, ki so pravno urejene v Republiki Sloveniji. Izhodišče za to urejanje daje Ustava Republike Slovenije. Sklepanje zakonske zveze je osebni akt in hkrati pravni posel družinskega prava, ki ima daljnosežne pravne posledice za zakonca. Zato je pomembno, da je oseba, ki bo sklenila zakonsko zvezo, telesno in duševno dovolj zdrava za izpolnjevanje dolžnosti, ki izhajajo iz zakonske zveze. Oseba, ki želi skleniti zakonsko zvezo, mora imeti ženitno sposobnost ali sposobnost za sklenitev zakonske zveze. To pridobi z osemnajstimi leti, če je duševno zdrava in razsodna. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) določa, da zakonske zveze ne more skleniti oseba, ki je težje duševno prizadeta ali nerazsodna, sicer je zakonska zveza neveljavna in se razveljavi. S takšno zakonsko ureditvijo sta določena dva zakonska zadržka za sklenitev zakonske zveze: nerazsodnost in duševna bolezen. Pri čemer pa se zlasti pri slednjem pojavi vprašanje, ali je zakonodajalec takšnim osebam upravičeno odvzel pravico do sklenitve zakonske zveze. Tema diplomskega dela je predstavljena tako, da sta prvi dve poglavji namenjeni zakonski zvezi na splošno, tretje, četrto in peto poglavje se neposredno in posredno nanašajo na neveljavnost zakonske zveze iz obravnavanega razloga, šesto poglavje prikazuje ureditev razveljavitve zakonske zveze zaradi težje duševne prizadetosti ali nerazsodnosti pri istospolnih partnerjih, sedmo poglavje ureja duševne bolezni oziroma duševne motnje, zadnje poglavje pa je prikaz ureditve razveljavitve zakonske zveze v nekaterih članicah Evropske unije. Institut razveljavitve zakonske zveze zaradi težje duševne prizadetosti in nerazsodnosti se v samostojni Republiki Sloveniji še ni uporabil, vendar je glede na to, da so duševne motnje čedalje pogostejše, pričakovati, da se bo njegova uporaba povečala. Slovenija je končno dobila tudi zakon, ki ureja področje duševnega zdravja, vendar s svojo vsebino ni popolnoma prepričljiv v to, da bo res izboljšal kakovost življenja ljudi z duševno boleznijo.
Ključne besede: zakonska zveza, težja duševna prizadetost, nerazsodnost, razveljavitev, duševna bolezen, duševno zdravje
Objavljeno: 14.01.2010; Ogledov: 1862; Prenosov: 315
.pdf Polno besedilo (1,02 MB)

4.
DUŠEVNO ZDRAVJE PRI ŽENSKAH S POTRJENIM RAKOM DOJKE
Anita Mešić, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega (empiričnega) dela. V teoretičnem delu smo predstavili rak dojke, duševno zdravje, duševne motnje in vzroke duševnih motenj. Prav tako smo poudarili promocijo in preventivo duševnega zdravja ter rehabilitacijo duševnih motenj. Opredelili smo najbolj pogoste duševne motnje, ki se pojavljajo v času potrditve rakave bolezni. Poudarili smo pomen dobre komunikacije med medicinsko sestro in pacientko, ki je v času zdravljenja ključnega pomena. Na podlagi raziskave smo predlagali ambulantni program edukacije o simptomih porušenega duševnega zdravja in preprečevanje le-tega v začetni fazi soočanja z boleznijo. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati anketne raziskave. Vprašalnik je izpolnilo 68 od 110 pacientk, ki so imele potrjen rak dojke v Posavju, v zadnjih treh letih (2007, 2008 in 2009). Rezultate ankete kažejo slabo informiranost pacientk glede možnih duševnih motenj v času zdravljenja raka dojk.
Ključne besede: Ključne besede: rak dojke, duševno zdravje, duševne motnje, medicinska sestra, komunikacija, edukacija.
Objavljeno: 14.06.2010; Ogledov: 2569; Prenosov: 354
.pdf Polno besedilo (920,52 KB)

5.
DUŠEVNO ZDRAVJE IN ČLOVEKOVE PRAVICE
Tim Košak, 2010, diplomsko delo

Opis: Problematika duševnih bolezni je stara toliko kot človek. Skozi zgodovino so se ljudje različno odzivali do tovrstne problematike, je pa žal jasno viden enak z nevednostjo in s strahom prežet pogled na duševne bolnike skozi različna obdobja zgodovine. Tak pogled je omogočal razčlovečenje bolnikov in kršenje vseh obstoječih človekovih pravic. Težko je podati enotno definicije duševnega zdravja, v vsakem primeru pa gre za težave duha, ki so pogosto vezane tudi na zunanje okoliščine in tudi na stanje telesa. Danes bolnike ščitijo različne organizacije, mednarodni in nadnacionalni predpisi, pri čemer ima v Evropi zelo pomembno vlogo Evropska konvencija o človekovih pravicah, pa tudi same države preko ustave in ostale zakonodaje. Slovenija še pred kratkim ni imela ustrezno urejene zakonodaje na tem področju. Po tem, ko je ustavno sodišče razveljavilo določbe Zakona o nepravdnem postopku, je Slovenija leta 2008 le dobila zakon, ki naj bi celovito in izčrpno določal pravice in dolžnosti na področju duševnega zdravja. Hkrati je prišlo tudi do spremembe kazenske zakonodaje, ki po mnenju mnogih ni ustrezno usklajena z zakonodajo na področju duševnega zdravja. Zakon o duševnem zdravju prinaša potrebno zakonsko podlago, za bolj učinkovito in pravilno zdravljenje bolnikov, s seboj pa prinaša tudi veliko površnosti, malomarnosti in pomanjkanja strokovne podlage. Kljub temu, da prinaša nujne in dobronamerne spremembe, ki jih pozdravljajo delavci, bolniki in svojci, je premalo inovativen, njegova vsebina pa zastarela, saj je zakonodajalec na sprejetje čakal kar 15 let. Ker zakon nalaga ravnanja, ki jih je praktično le težko ali nemogoče uresničiti, podvaja vloge in naslovnike spravlja v nerešljive situacije, obstaja s strani strokovne javnosti že zdaj veliko pobud za njegove spremembe.
Ključne besede: Ključne besede: duševno zdravje, definicija in pojmovanje duševnega zdravja, zgodovina norosti, pravno varstvo nasploh in v Evropi, Evropska konvencija o človekovih pravicah, duševno zdravje v Sloveniji, usklajenost kazenske zakonodaje z zakonodajo na področju duševnega zdravja, Zakon o duševnem zdravju, postopek hospitalizacije brez privolitve bolnika.
Objavljeno: 30.06.2010; Ogledov: 3569; Prenosov: 683
.pdf Polno besedilo (630,28 KB)

6.
Uporaba posebnih varovalnih ukrepov v Socialno varstvenem zavodu
Silva Gosak, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena uporaba posebnih varovalnih ukrepov in njihove značilnosti. Posebno poglavje je namenjeno duševnemu zdravju in vlogi medicinske sestre pri uporabi posebnih varovalnih ukrepov. V nalogi je za predstavitev teoretičnih izhodišč uporabljena deskriptivna metoda dela. V empiričnem delu je bila izvedena raziskava, ki je temeljila na kvantitativni metodologiji. Raziskava je bila izvedena v Socialno varstvenem zavodu Hrastovec (SVZ Hrastovec) s pomočjo delno odprtega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 50 zaposlenih v tej ustanovi. Rezultati so pokazali, da so zaposleni v SVZ Hrastovec seznanjeni s smernicami o varni uporabi posebnih varovalnih ukrepov in z Zakonom o duševnem zdravju, vendar se pri svojem delu srečujejo z različnimi etičnimi dilemami. Najpogostejša etična dilema, ki se pojavlja je, ali so uporabili vse strokovne metode dela, da uporaba posebnih varovalnih ukrepov ne bi bila potrebna. Rezultati so pokazali, da 35 % anketirancev meni, da izvedba posebnih varovalnih ukrepov zanje predstavlja težavo oziroma skrb. Ugotovili smo, da v SVZ Hrastovec ob uporabi posebnih varovalnih ukrepov uporabljajo vso potrebno dokumentacijo zdravstvene nege in 96 % anketirancev meni, da ni potrebe za dopolnitev obstoječe dokumentacije. Vsi anketiranci se strinjajo, da je v zdravstveni negi zelo pomembno timsko delo ter dobra komunikacija med zdravstvenimi in strokovnimi delavci.
Ključne besede: posebni varovalni ukrepi, psihiatrična zdravstvena nega, duševno zdravje, agresivnost, etične dileme.
Objavljeno: 13.07.2011; Ogledov: 2608; Prenosov: 437
.pdf Polno besedilo (1,15 MB)

7.
Zakonska ureditev duševnega zdravja v Sloveniji
Boštjan Rajšp, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena zakonska ureditev duševnega zdravja v Sloveniji. Posebno poglavje je namenjeno Zakonu o duševnem zdravju in novostim, ki jih je prinesel. Podrobneje je predstavljena pravica do zastopnika, posebni varovalni ukrepi, načrt zdravljenja, sprejem na zdravljenje s privolitvijo, sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča ter postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. Uporabljena je deskriptivna metoda dela, kjer je s pomočjo domače in tuje strokovne literature predstavljena zakonodaja na področju duševnega zdravja v Sloveniji in državah Evropske unije. Kot primer dobre prakse je s pomočjo že narejene interne študije predstavljen Projekt varovani oddelek iz Socialno varstvenega zavoda Hrastovec. Predstavljene so strokovne službe, ki izvajajo svoje delo na varovanem oddelku s poudarkom na službi zdravstvene nege. Podrobneje je predstavljen sprejem in odpust stanovalca na oziroma iz varovanega oddelka socialno varstvenega zavoda. Na primeru dobre prakse iz Socialno varstvenega zavoda Hrastovec je prikazano, da se upoštevajo vsa določila iz Zakona o duševnem zdravju ter da je zdravstvena nega zelo pomemben člen pri obravnavi stanovalcev.
Ključne besede: Ključne besede: duševno zdravje, psihiatrična zdravstvena nega, zakon o duševnem zdravju, varovani oddelek.
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 2373; Prenosov: 384
.pdf Polno besedilo (509,03 KB)

8.
OBRAVNAVA OSEBE S TEŽAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU V SKUPNOSTI
Tatjana Skoliber, 2012, magistrsko delo/naloga

Opis: Skupnostna psihiatrična obravnava je sodobni pristop k zdravljenju in rehabilitaciji pacientov z duševnimi motnjami. Skupnostna psihiatrija omogoča obravnavo funkcionalno in geografsko opredeljene populacije. Za njeno uspešno izvajanje je potrebna mreža zdravstvenega in socialnega varstva, ki omogoči nepretrgano zdravljenje, urejanje bivanja, zaposlitev in socialno podporo. V tem primeru smo na severovzhodu Slovenije izvajali zdravstveno psihiatrično obravnavo za 13 pacientov s hudimi in ponavljajočimi se duševnimi motnjami. Namen raziskave je bil oceniti posledice te obravnave glede izida zdravljenja, zadovoljitve njihovih potreb in potreb njihovih svojcev, zagotovitve nepretrganosti obravnave in predvidene manjše uporabe hospitalizacij proti volji. Ocenili smo tudi dolžino in število hospitalizacij pri teh pacientih.Uporabljena je bila kvantitativna in kvalitativna metodologija. Podatke smo zbirali s pomočjo validiranih ocenjevalnih lestvic: ocenjevalna lestvica HONOS (Health of the Nation Outcome Scales), ocenjevalna lestvica CANSAS (Camberwell Assessment of Need-short version) in intervju za oceno potreb sorodnikov, ki skrbijo za paciente s shizofrenijo na podlagi vprašalnika avtorja Wancata et.al., 2006. Sklep. Raziskava je pokazala ugodne učinke organiziranega strokovnega pristopa pri obvladovanju duševnih motenj pri izbranih pacientih. Približanje dejavnosti v pacientovo ožje življenjsko okolje zniža stopnjo hospitalizacije in stabilizira bivanje v družinskem in delovnem okolju.
Ključne besede: Duševno zdravje, skupnostna psihiatrična obravnava, asertivna delovna skupina.
Objavljeno: 09.05.2012; Ogledov: 2213; Prenosov: 417
.pdf Polno besedilo (2,06 MB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici