| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 50
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Delo in izgorelost pravosodnih policistov
Lilijana Resnik, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so prikazani vplivi dela paznikov na pojav izgorelosti. V prvem delu je predstavljen pojav izgorelosti. Spregovorimo o prepoznavanju izgorelosti, znakih in simptomih, vzrokih in razvoju ter možnostih preprečevanja te bolezni. V drugem delu predstavljamo paznike, se osredotočamo predvsem na naravo njihovega dela in negativen vpliv zaporskega okolja na njihovo izgorelost. Izgorelost je v sodobni družbi vse večji problem. Ogroženi so zlasti posamezniki, ki delujejo v duhu perfekcionizma. Posamezniki, ki sebe vrednotijo na podlagi dosežkov, so pretirano občutljivi na kritiko, izgubo ali zapuščanje, razlogi pa so lahko tudi pretirana odgovornost na delu, introvertiranost in vzgoja s pogojevano ljubeznijo. Izgorelost je hkrati čustvena in nevrološka kriza in je tudi kriza vrednot. To ni dogodek oziroma pojav, ki se zgodi kar naenkrat, ampak traja običajno dalj časa. Poklicno izgorelost pa povzroča nenehen pritisk na delovnem mestu, ki je posledica negativnih medsebojnih odnosov ali samih okoliščin na delovnem mestu. Zapor kot totalna institucija je zaprt družbeni sistem, njegov glavni namen pa je odtujitev storilcev najhujših kaznivih dejanj iz družbe. Delo v zaporu predstavlja za paznike veliko odgovornost, saj je treba zagotoviti učinkovito varovanje zaprtih oseb, prav tako pa tudi varnost zaposlenih v zaporu in v njegovi okolici. Varovanje v zaporu spada med najzahtevnejše načine varovanja. Pazniki hkrati sodelujejo tudi pri sestavljanju osebnega načrta zapornika, na sestankih vzgojnih skupin in drugih skupinskih sestankih, organiziranju prostočasnih aktivnosti za zapornike in pri drugih nalogah, ki jih od njih zahteva narava dela. Nenehni pritiski, zahteve in stalna pripravljenost na delo predstavljajo težave številnim paznikom.
Ključne besede: diplomske naloge, izgorelost, stres, paznik, zapor, duševno zdravje
Objavljeno: 14.04.2021; Ogledov: 116; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (927,02 KB)

2.
Onkološki bolnik in samomorilnost
Mevludin Demirović, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Samomorilnost pri onkoloških bolnikih je pogosta in se najpogosteje pojavlja ob postavitvi diagnoze. Pomembno je odkrivanje povezanosti onkoloških bolezni in pojava želje po samomoru ter preventivno delovanje, pri čemer lahko uporabimo presejalne vprašalnike, medicinsko osebje pa mora biti strokovno usposobljeno in izurjeno pri prepoznavanju dejavnikov tveganja in pravočasnem ukrepanju. Metode: Zaključno delo je teoretične narave, uporabljena je deskriptivna metoda. Viri so pridobljeni iz podatkovnih baz: Medline, Pubmed ter Google Scholar. Upoštevani so vključitveni in izključitveni kriteriji. S pomočjo PRISME smo prikazali potek iskanja literature. Rezultati: Glavne kategorije dejavnikov tveganja za samomor so razdeljene na področje fizičnih (slaba fizična pripravljenost, kvaliteta življenja), psihičnih (anksioznost, depresija), socialnih (bela rasa, starejši bolniki, neporočeni bolniki) in fizioloških dejavnikov (komorbidnost). Za ukrepanje pa je ključno prepoznavanje takšnih dejavnikov pri onkološki bolnikih, pri čemer nam lahko pomaga uporaba presejalnih lestvic in orodij. Razprava in sklep: Prepoznavanje samomorilno ogroženih onkoloških bolnikov ostaja težaven proces, saj se depresivno razpoloženje in tesnobnost, lahko pri obravnavi skrijeta. Potrebno je vzpostaviti zaupen odnos z bolnikom, da se pridobi občutek varnosti. Pri zaposlenih v obravnavi onkološkega bolnika je potrebno ob vsem znanju uporabiti tudi empatijo (podajanje informacij na razumljiv način, pravilno obravnavo težav, ustrezen odnos). Ob medsebojnem spoštovanju in zaupanju lahko zdravstveno osebje ob pojavu samomorilnosti skupaj z bolnikom poskuša reševati težave.
Ključne besede: onkologija, duševno zdravje, presejalna orodja, preventivni ukrepi, dejavniki tveganja
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 328; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

3.
Afektivni učinki branja novic na primeru tradicionalnega in senzacionalističnega poročanja
Timotej Glavač, 2020, magistrsko delo

Opis: V današnjem času so mediji v življenju vseprisotni. Njihova pomembna vloga je informiranje javnosti o svetovnem in lokalnem dogajanju, kar je pomembno za delovanje demokratične družbe. Zaradi trgu prilagajočega modela delovanja se je v zadnjih letih začel porast rumenih medijev in senzacionalizma, ki poleg želje po informiranju izkazuje primarno željo po dobičku. Sodobna novičarska pokrajina, tako v resnih kot rumenih medijih, vključuje mnogo negativnih informacij, ki bi lahko bile škodljive za posameznikovo duševno zdravje. V skladu s tem je bil namen naše raziskave pridobiti jasnejši vpogled v morebitne čustvene vidike spremljanja medijev. Pri tem so nas zanimale tudi razlike, ki se pojavijo ob spremljanju rumenih in resnih medijev. Raziskava, ki je bila izvedena s spletnim anketiranjem, v katerem je sodelovalo 176 udeležencev (66 moških in 107 žensk), starih od 15 do 65 let, je zajemala eksperimentalni del, v katerem smo preverjali učinke neposredne izpostavljenosti rumenim in resnim medijem glede na psihološko blagostanje udeležencev. V korelacijskem delu raziskave smo preverjali povezave med dolgoročnim spremljanjem resnih in rumenih medijev ter spremljanjem medijev na splošno in doživljanjem neprijetnih emocij. V tem delu so nas zanimale tudi razlike v navadah spremljanja medijev med spoloma in morebitne razlike v čustvenem odzivanju na novice. Eksperimentalni del ni pokazal statistično pomembnih razlik med eksperimentalnimi pogoji, nakazoval pa se je trend – udeleženci, izpostavljeni rumenemu mediju, so bili najbolje razpoloženi. Korelacijske raziskave niso pokazale statistično pomembne povezave med spremljanjem novic in doživljanjem neprijetnih čustev. Primerjava v dolgoročnem spremljanju resnega in rumenega medija ni pokazala statistično pomembnih razlik, trend pa je nakazoval, da bi morebitno dolgoročno spremljanje rumenih medijev lahko bilo povezano s slabšim blagostanjem. Primerjava med spoloma je pokazala pomembne razlike v spremljanju novic in čustvenem odzivanju nanje. Ugotovitve v magistrskem delu so razložene v skladu s trenutnimi psihološkimi spoznanji.
Ključne besede: resni mediji, rumeni mediji, senzacionalizem, duševno zdravje
Objavljeno: 09.11.2020; Ogledov: 154; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

4.
Deepfake ali globoki ponaredki in njihov vpliv na medije ter družbo
Janja Zadravec, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali pojem deepfake in njegov pojav, v povezavi s sodobno družbo, mediji in kriminaliteto. Je precej nov, zato njegovi vplivi še niso dovolj raziskani. Odstira problematiko zlonamerne izrabe tehnologij umetne intelligence, za manipulacijo občinstva. Sledenje ima negativne posledice za demokracijo, družbo in posameznike ter podjetja, saj ruši avtoriteto, uničuje ugled in vpliva na duševno zdravje žrtve. Varovalni mehanizmi in pravna praksa ga do sedaj še niso uspeli primerno opredeliti ali zaščititi njegovih potencialnih žrtev.
Ključne besede: deepfake, kriminaliteta, družba, duševno zdravje, vdor v zasebnost
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 164; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (544,85 KB)

5.
Pismenost o duševnem zdravju in samoučinkovitost pri šolskih svetovalnih delavcih
Katja Ošlak, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali pismenost o duševnem zdravju ter oceno samoučinkovitosti pri prepoznavi in obravnavi kriznih primerov med šolskimi svetovalnimi delavci na osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 232 udeležencev, ki so rešili Vprašalnik pismenosti o depresiji (D lit), Vprašalnik pismenosti o anksioznih motnjah (A lit) ter Lestvico samoučinkovitosti pri oceni in obvladovanju tveganja (RAMSES), od tega je 200 udeležencev odgovorilo tudi na 8 odprtih vprašanj. Ugotovili smo, da med udeleženci prihaja do razlik v pismenosti glede na njihov poklicni profil, in sicer imajo psihologi boljšo pismenost o depresiji in anksioznih motnjah v primerjavi z ostalimi poklicnimi profili. Prav tako psihologi izražajo višjo samoučinkovitost pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov. Ugotovili smo tudi, da prihaja do pozitivne povezanosti med pismenostjo o depresiji in samoučinkovitostjo pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov ter med pismenostjo o anksioznih motnjah in samoučinkovitostjo pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov. Na našem vzorcu ni prišlo do pozitivne povezanosti med samoučinkovitostjo in leti delovnih izkušenj v šolski svetovalni službi, kot smo predpostavljali na podlagi ugotovitev predhodnih raziskav. Prvih pet hipotez smo v navezavi na rezultate kvantitativnih analiz potrdili, šeste hipoteze pa ne. V sklopu kvalitativnega dela smo pridobili dodatne informacije o različnosti znanj, usposobljenosti, občutkov kompetentnosti in načinov dela šolskih svetovalnih delavcev različnih poklicnih profilov na področju duševnega zdravja. Prav tako smo dobili vpogled v to, kako različne šole pripisujejo različen pomen delu šolske svetovalne službe na področju duševnega zdravja in kako v skladu s tem tudi delujejo. Naša raziskava tako predstavlja pomemben doprinos znanj na področju dela šolske svetovalne službe in duševnega zdravja, ozavešča o pomenu delovanja psihologa v okviru šolske svetovalne službe, ozavešča o najpogostejših težavah šolske svetovalne službe pri delu na področju duševnega zdravja ter navaja smernice za izboljšave v prihodnosti.
Ključne besede: duševno zdravje, pismenost o duševnem zdravju, samoučinkovitost, šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavec
Objavljeno: 15.09.2020; Ogledov: 250; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (916,05 KB)

6.
Psihosocialni dejavniki tveganja na delovnem mestu kot prediktorji duševnega zdravja zaposlenih
Ines Kuhta, 2020, magistrsko delo

Opis: Številne raziskave na področju varnosti in zdravja pri delu poudarjajo povezave psihosocialnih dejavnikov tveganja na delovnem mestu z doživljanjem stresa ter odražanjem tega tako na telesnem kot duševnem zdravju zaposlenih. V pričujoči raziskavi smo se osredotočili na napovedno vrednost nekaterih psihosocialnih dejavnikov tveganja na duševno zdravje zaposlenih. Namen naše raziskave je bilo ugotoviti, ali se prisotnost nekaterih psihosocialnih značilnosti delovnega okolje odraža tudi pri duševnem zdravju zaposlenih. V raziskavi je sodelovalo 199 zaposlenih z različnimi vrstami zaposlitve, ki so izpolnjevali več različnih vprašalnikov: Vprašalnik delovnih zahtev in virov, Vprašalnik delovne negotovosti, Vprašalnik konflikta med delom in družino ter Lestvico duševnega zdravja MHI-18, ki smo jo v ta namen prevedli iz angleškega jezika. Rezultati so pokazali, da so najpomembnejši prediktorji, ki duševno zdravje zaposlenih napovedujejo negativno, konflikt med delom in družino zaradi utrujenosti, ki nastane zaradi dela, sledita pa časovni konflikt med delom in družino, ki nastane zaradi dela in delovna negotovost. Ugotovili smo tudi, da podpora s strani sodelavcev pomembno pozitivno napoveduje duševno zdravje zaposlenih.
Ključne besede: psihosocialni dejavniki tveganja na delovnem mestu, duševno zdravje, delovne zahteve in viri, delovna negotovost, konflikt med delom in družino
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 297; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (888,06 KB)

7.
Zatiralske družbene strukture
Gašper Krstulović, 2019, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Članek govori o tem, v kolikšni meri so osebe z intelektualnimi ovirami in težavami v duševnem zdravju v sistemu socialnega varstva sposobne govoriti in biti slišane. Metode: V prispevku ljudje z intelektualnimi ovirami in težavami v duševnem zdravju govorijo o lastnih izkušnjah zatiranja in življenjskih situacijah, kjer nimajo moči, da bi kaj spremenili, saj se o zadevah, ki se tičejo njih, odločajo drugi. Ugotovitve: Glavna ugotovitev raziskave je, da je pokroviteljski govor eden izmed glavnih dejavnikov, ki ohranja ljudi z intelektualnimi ovirami in težavami v duševnem zdravju v podrejenem položaju. Sposobnost strokovnjaka, da z osebami z intelektualnimi ovirami in težavami v duševnem zdravju komunicira jasno, odgovorno, brez predpostavke o njihovi zmotnosti in s spoštovanjem je ključna za preprečevanje nadaljnjih zlorab teh oseb. Praktična uporabnost: Članek skozi pripovedi ljudi prikaže dobre in slabe prakse komunikacije z osebami z intelektualnimi ovirami in težavami v duševnem zdravju, kar je uporabno za vse strokovnjake, ki se pri svojem delu srečujejo z osebami z intelektualnimi ovirami ali težavami v duševnem zdravju in imajo kakršno koli moč odločanja, ki neposredno vpliva na življenja teh ljudi. Izvirnost/pomembnost prispevka: Gre za izvirno raziskovalno perspektivo, ki se družbenih razmerij loteva s perspektive družbene moči in preučuje družbeno strukturo s perspektive zatiranega, z namenom iskanja načinov, ki bi zatiranemu omogočila, da o svoji izkušnji govori drugim in je pri tem tudi slišan, zaradi česar se v njegovem življenju tudi nekaj spremeni.
Ključne besede: duševno zdravje, intelektualne ovire, govor, zatiranje
Objavljeno: 07.04.2020; Ogledov: 352; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Duševno zdravje kot nacionalni kapital
Nina Kolar, 2020, diplomsko delo

Opis: Duševno zdravje kot nacionalni kapital Duševne motnje spadajo med deset poglavitnih vzrokov oviranosti v svetu, s hudimi družbenimi in gospodarskimi posledicami za posameznika, družine in skupnosti. Težave v duševnem zdravju so ključni razlog za izgubo produktivnega človeškega kapitala; na delovnih mestih nastajajo visoki stroški zaradi prezentizma in/ali absentizma. Osebe s težavami v duševnem zdravju imajo pomembno zmanjšane prihodke in se pogosteje prezgodaj upokojujejo. Absentizem je družbeni, organizacijski in pravni problem, ki ima ekonomske posledice za delavce, delodajalce, gospodarstvo in področje obveznega zdravstvenega zavarovanja. Posameznikovo duševno stanje, kot so sreča, zadovoljstvo, samospoštovanje, odnosi z drugimi in vsakodnevno delovanje ter sposobnost, da obvladuje svoje življenje in se uspešno sooča z izzivi, problemi in doprinaša k skupnosti, v kateri živi, je skrhano in izven ravnovesja. Težave se lahko pojavijo na enem ali več področjih duševnega zdravja. Osebe z duševnimi motnjami in njihovi bližnji pa so poleg bremena bolezni pogosto deležni diskriminacije, izključenosti in kršenja temeljnih človekovih pravic, stigma pa negativno vpliva tudi na dostopnost oz. potek zdravstvene obravnave. Skrb za duševno zdravje družbe temelji na dobrem duševnem zdravju otrok in mladih. Zagotavljanje varnega in spodbudnega okolja, ki preprečuje duševne težave že v otroštvu, je dolgoročna naložba družbe. Učinkoviti ukrepi in pristopi na področju krepitve in varovanja duševnega zdravja so namreč ključni za napredek družbe in gospodarsko rast, saj lahko le duševno zdrav posameznik razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, učinkovito in plodno dela ter prispeva v svojo skupnost. Potrebne pa so tudi aktivnosti v zvezi s promocijo duševnega zdravja v delovnem okolju. V diplomskem delu smo na podlagi teoretičnega in empiričnega pristopa ter podatkov iz najnovejših raziskav s področja duševnega zdravja predstavili razsežnost problematike duševnega zdravja v Evropski uniji (s poudarkom na stanju v Sloveniji) in ključne izzive ter strateške cilje za njegovo izboljšanje. Predstavili smo obstoječe strateške ukrepe (se z njimi strinjali oz. manj strinjali) in predlagali svoje (dodatne) ukrepe, ki bi jih k obstoječim dodali za večjo, zanesljivo učinkovitost na področju duševnega zdravja posameznikov in družbe v celoti. 
Ključne besede: duševno zdravje, družbeno in godpodarsko breme, ranljive skupine, stigma, ključni izzivi in strateški cilji
Objavljeno: 10.03.2020; Ogledov: 454; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

9.
Poznavanje psihiatrične prve pomoči pri zdravstvenih delavcih
Tomaž Berlič, 2020, diplomsko delo

Opis: Psihiatrična prva pomoč je relativno nov koncept v zdravstveni negi. Nanaša se na pristop in pomoč osebam s težavami v duševnem zdravju. Psihiatrično prvo pomoč lahko izvajajo zdravstveni delavci in laična populacija, zato je pomembno, da je koncept jasen in znan vsem. Namen zaključnega dela je ugotoviti ali zdravstveni delavci poznajo psihiatrično prvo pomoč.
Ključne besede: duševno zdravje, prva pomoč, urgentna zdravstvena nega, psihiatrična zdravstvena nega, medicinske sestre.
Objavljeno: 03.03.2020; Ogledov: 353; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (954,23 KB)

10.
Prisotnost stresa pri zdravstvenih delavcih v psihiatriji ob izvajanju posebnih varovalnih ukrepov
Danijel Forštner, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Beseda stres je ena izmed najpogosteje uporabljenih besed v današnjem času. Zaradi narave dela so zdravstveni delavci vsakodnevno mnogokrat izpostavljeni stresu, v psihiatričnih bolnišnicah pa se med izvajanjem posebnih varovalnih ukrepov izpostavljenost nedvomno poveča, saj le-ta lahko posega tudi v svobodo in integriteto pacienta. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti kateri posebni varovalni ukrepi so najbolj stresni, kako in kdaj jih anketiranci doživljajo kot najbolj stresne in kako se spopadajo z njim. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anonimne ankete. Anketiranci so k anketi pristopili prostovoljno in je bila izvedena med zaposlenimi zdravstvenimi delavci v eni psihiatrični bolnišnici v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 70 anketirancev. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da anketiranci največji stres doživljajo pri izvajanju posebnega varovalnega ukrepa telesnega oviranja s pasovi. Glede na čas izvajanja posebnega varovalnega ukrepa kot najbolj stresno opredelijo nočno izmeno. Za najpogostejši simptom stresa med izvajanjem posebnega varovalnega ukrepa so izpostavili pospešen srčni utrip. Za obvladovanje stresa pa večina anketirancev uporablja šport in rekreacijo. Diskusija in zaključek: Tempo in način dela zdravstvenih delavcev je zaradi izmenske narave dela podvržen povečani stresnosti. Zaradi načina dela je v psihiatričnih bolnišnicah izpostavljenost stresu še večja zaradi posegov v osebne svoboščine in pravice posameznikov, kar lahko privede do izpostavljenosti različnim vrstam agresivnosti. Zaposlenim je potrebno nuditi potrebno podporo v smislu razreševanja težav oz. analiziranju dogodkov ter omogočanje zadostnega počitka.
Ključne besede: Duševno zdravje, prisila, omejitev, obvladovanje stresa, psihiatrične ustanove.
Objavljeno: 24.12.2019; Ogledov: 634; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (865,55 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici