Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na raziskovanje povezave med telesno dejavnostjo in duševnim zdravjem učiteljev, ki predstavljajo eno izmed najbolj obremenjenih poklicnih skupin. V teoretičnem delu je predstavljena širša opredelitev pojmov telesne dejavnosti, duševnega zdravja ter dejavnikov, ki vplivajo na psihosocialno počutje posameznika, s posebnim poudarkom na učiteljih kot specifični populaciji. V empiričnem delu je bila uporabljena kvalitativna raziskovalna metoda intervju s šestimi učitelji osnovnih in srednjih šol, različnih starosti, delovnih okolij in osebnih življenjskih slogov. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali učitelji, ki več časa namenjajo telesni dejavnosti, poročajo o boljšem duševnem zdravju, nižjem stresu, višji samopodobi in večji motivaciji za delo. Poseben poudarek je bil namenjen tudi vprašanju, kako telesna dejavnost vpliva na učiteljevo poklicno učinkovitost in dolgoročno vzdržnost pri opravljanju pedagoškega poklica. Analiza intervjujev razkriva, da telesna dejavnost pomembno prispeva k večji odpornosti na stresne situacije, boljšemu obvladovanju čustvenih obremenitev ter k splošnemu občutku zadovoljstva v osebnem in poklicnem življenju. Ugotovitve raziskave potrjujejo, da je telesna dejavnost ključni varovalni dejavnik, ki pomembno prispeva k psihosocialnemu blagostanju učiteljev. Ima pa tudi širše implikacije: lahko služi kot podlaga za oblikovanje različnih podpornih programov za učitelje, kot so promocija zdravja na delovnem mestu, organizirane športne aktivnosti ali programi za obvladovanje stresa. Prav tako nakazuje potrebo po sistemskih ukrepih v izobraževalnih ustanovah, ki bi spodbujali telesno dejavnost zaposlenih kot del strategij za krepitev duševnega zdravja, preprečevanje izgorelosti ter povečanje poklicne učinkovitosti.
Ključne besede: telesna dejavnost, učitelji, duševno zdravje, stres, izgorelost
Objavljeno v DKUM: 26.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (763,83 KB)

Opis: Uvod: Duševno zdravje je v današnjem času zelo pomembno, saj se vedno pogosteje pojavljajo duševne motnje, ki pomembno vplivajo na naše vsakodnevno življenje. Med duševne motnje sodita tudi shizofrenija in odvisnost od opioidov, ki pa sta velikokrat komorbidna in lahko imata velik vpliv na pacienta. Namen zaključnega dela je bil raziskati, kako je pojavnost shizofrenije pri odraslih povezana s komorbidnostjo odvisnosti od opioidov. Metode: Izveden je bil pregled literature v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL Ultimate in Web of Science s ključnimi besedami: shizofrenija, odvisnost, opioidi, komorbidnost in odrasli, v obdobju od 2015 do 2025. Izvedena je bila narativna analiza virov, zajetih v pregled literature. Rezultati: Od 138 raziskav je bilo v končno analizo vključenih sedem raziskav. Ugotovljeno je bilo, da je komorbidnost zelo pogosta, povezana pa je z različnimi dejavniki, med katerimi izstopajo demografski dejavniki, kot sta spol in starost. Razprava in zaključek: Komorbidnost med shizofrenijo in odvisnostjo od opioidov je pri odraslih prisotna, vendar v izvedenem pregledu literature ni bilo dokazov, da je odvisnost od opioidov povezana oz. vpliva na nastanek shizofrenije ali obratno. Za nadaljnje raziskovanje tega področja o vzročnih povezavah med odvisnostjo od opioidov in shizofrenije se priporočajo bolj poglobljene metode in strategije pregleda literature.
Ključne besede: Duševno zdravje, razširjenost, opiati, psihoza, odrasli
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko duševnega zdravja v delovnem okolju in primerja, kako se z izzivi na tem področju soočajo zaposleni in samozaposleni. V ospredju so razlike glede obremenitev, ravnovesja med delom in zasebnim življenjem, dostopa do podpore ter zaznane stopnje izgorelosti in stresa. Na podlagi teoretičnih izhodišč in izvedene ankete so bile preverjene razlike med obema skupinama. Rezultati raziskave kažejo, da zaposleni v povprečju poročajo o boljši socialni podpori, pogostejšemu dostopu do povratnih informacij ter večji stabilnosti prihodkov. Samozaposleni pa izkazujejo večjo avtonomijo in fleksibilnost pri organizaciji časa, čeprav to ne pomeni nujno boljšega ravnovesja ali manjšega stresa. Presenetljivo je, da so zaposleni nekoliko pogosteje poročali o občutku izgorelosti kot samozaposleni. Razlike so se pokazale tudi pri občutku osamljenosti, kjer samozaposleni pogosteje izkušajo pomanjkanje socialnih stikov in ekipnega sodelovanja. Ugotovitve poudarjajo, da oba zaposlitvena statusa prinašata specifične prednosti in slabosti, duševna obremenitev pa je prisotna v obeh skupinah, čeprav se njeni viri razlikujejo. Rezultati raziskave lahko služijo kot osnova za oblikovanje ukrepov za izboljšanje duševnega zdravja na delovnem mestu ter za prilagojeno podporo samozaposlenim, ki pogosto delujejo brez institucionalne zaščite.
Ključne besede: duševno zdravje, delovni pogoji, ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, zaposleni, samozaposleni
Objavljeno v DKUM: 23.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (6,34 MB)

Opis: Pravica do duševnega zdravja je sestavni del in temeljni del pravice do zdravja, ki je univerzalna človekova pravica. Osebe s težavami v duševnem zdravju so zaradi sistemskih kršitev, ki izvirajo iz prevladujočega biomedicinskega modela duševnega zdravja, pod vprašaj postavile univerzalnost pravice do duševnega zdravja, k uresničevanju katere so se države zavezale s številnimi pravnimi akti na vseh ravneh. Magistrsko delo preučuje pravno ureditev duševnega zdravja ter storitev in oskrbe za zagotavljanje duševnega zdravja v Sloveniji in njeno skladnost z mednarodnimi standardi. Pravna ureditev storitev in oskrbe za zagotavljanje duševnega zdravja namreč lahko poseže v univerzalnost pravice do duševnega zdravja. Poseben poudarek je na trajnostnem uresničevanju pravice do duševnega zdravja, h kateremu se je Slovenija prav tako zavezala tako na nacionalni kot tudi mednarodni ravni. Magistrsko delo ugotavlja, da poseg v pravico do duševnega zdravja posameznika predstavlja že nezadostna mreža za zagotavljanje duševnega zdravja, ki mora vključevati tudi dostopnost raznovrstnih storitev in oskrbe.
Ključne besede: medicinsko pravo, Zakon o duševnem zdravju, duševno zdravje, duševna bolezen, duševna motnja, človekova pravica, univerzalna pravica, trajnostni razvoj, svetovno zdravje, storitve za zagotavljanje duševnega zdravja.
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 59
Celotno besedilo (2,51 MB)

Opis: Dismorfna telesna motnja je psihiatrično stanje, ki se kaže kot pretirana osredotočenost na zaznane telesne pomanjkljivosti, pogosto neopažene s strani drugih. Motnja lahko povzroči hudo stisko, nizko samozavest in socialno izolacijo. Namen raziskave je preučiti razširjenost dismorfne telesne motnje med študenti zdravstvene nege ter njen vpliv na njihovo duševno zdravje in akademsko uspešnost.Zaključno delo temelji na deskriptivni raziskovalni metodi. Uporabili smo strokovno literaturo, pridobljeno iz mednarodno priznanih podatkovnih baz, kot so PubMed, CINAHL Ultimate, Sage in ScienceDirect. Opravljena je bila analiza in pregled izbranih virov, rezultati pa so bili prikazani s pomočjo PRISMA diagrama. Rezultati analize štirih raziskav kažejo, da je dismorfna telesna motnja med študenti zdravstvene nege prisotna in predstavlja pomembno psihološko obremenitev. V vseh raziskavah so bili ugotovljeni dejavniki tveganja, kot so nizka samopodoba, akademski stres in družbeni pritiski glede videza. Študenti pogosto izražajo nezadovoljstvo s telesno podobo, kar vpliva na njihovo duševno zdravje in študijsko uspešnost. Dismorfna telesna motnja lahko negativno vpliva na samozavest, socialno življenje in akademsko uspešnost študentov zdravstvene nege. Izobraževanje o realističnih standardih telesne podobe ter dostop do psihološke pomoči sta ključna za njihovo dobro počutje. Dodatne raziskave so potrebne za razvoj učinkovitih strategij obvladovanja te motnje.
Ključne besede: dismorfna telesna motnja, študenti zdravstvene nege, duševno zdravje, telesna samopodoba, stigma, psihološki dejavniki
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (706,97 KB)