Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 3 / 3

Učinki uporabe zaslonov na razvoj težav v vedenju, čustvovanju in socialnih odnosih pri predšolskih otrocih : magistrsko delo
Anja Pivec, 2025, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Učinki uporabe zaslonov na razvoj težav v vedenju, čustvovanju in socialnih odnosih pri predšolskih otrocih smo želeli raziskati, kako pogostost rabe zaslonov vpliva na duševni razvoj otroka, posebej na težave na čustvenem, vedenjskem in socialnem področju. Zanimali so nas odgovori na vprašanja, kako različni načini uporabe zaslonov, npr. gledanje televizije ali igranje igric, vplivajo na vedenje, čustva in socialne odnose otrok, kako je pogostost uporabe zaslonov pri starših povezana s pogostostjo uporabe zaslonov pri otrocih, če in kakšen nadzor uporabljajo starši nad vsebinami, ki jih otroci spremljajo na zaslonih, in kakšen učinek ima uporaba zaslonov na duševni razvoj predšolskih otrok. V raziskavi je sodelovalo 214 staršev. Podatke smo zbirali s pomočjo anonimnih spletnih anketnih vprašalnikov. Rezultati raziskave so pokazali, da uporaba zaslonov več kot uro na dan vpliva na duševni razvoj otrok v starosti od pet do šest let, medtem ko raziskava ni potrdila učinkov uporabe zaslonov na čustveni, vedenjski in socialni razvoj otrok. Različni načini uporabe zaslonov, npr. gledanje televizije ali igranje igric, pri otrocih do štirih let niso pokazali vpliva na pojav težav na področju vedenja, čustev in socialnih odnosov, medtem ko je bilo pri otrocih v starosti od pet do šest let zaznati povišano tveganje za težave na področju vedenja, čustev in socialnih odnosov. Pogostost uporabe zaslonov pri starših je povezana z uporabo zaslonov pri otrocih - z večanjem pogostosti uporabe zaslonov pri starših se veča pogostost uporabe zaslonov pri otrocih. Starši imajo in izvajajo nadzor nad vsebino, ki jo otroci spremljajo na zaslonih. Večina staršev meni, da ima uporaba zaslonskih naprav tako pozitivne kot negativne učinke.
Ključne besede: predšolski otroci, starši, zasloni, duševni razvoj
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,85 MB)

Razvoj prekmurskega knjižnega jezika med obema vojnama (na primeru analize člankov v Prekmurskem glasniku in Düševnem listu)
Anita Markoja, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja razvoj prekmurskega jezika med obema vojnama, in sicer s pomočjo analize dveh prekmurskih časopisov — neodvisnega Prekmurskega glasnika, ki je izhajal v letih 1920—1922 ter protestantskega Düševnega lista, izhajajočega v obdobju 1922—1941. V uvodu je predstavljen protestantski pogled na razvoj prekmurskega jezika, kakor se je oblikoval v 18. stoletju, ko se je s Števanom Küzmičem normiral prekmurski knjižni jezik. Katoliški pisci so tak jezikovni koncept sprejeli in ga nadaljevali. Posebnost prekmurskih protestantov pa je bila v tem, da so v 2. polovici 19. stoletja nasedli madžarski raznarodovalni politiki in niso sprejeli skupnega slovenskega knjižnega jezika, so si pa za sprejem konec 19. in v začetku 20. stoletja toliko bolj prizadevali katoliški pisci, kar se je pokazalo tudi v prekmurski publicistiki med obema vojnama. Glavni del naloge je osredinjen na analizo Prekmurskega glasnika in Düševnega lista; gre za predstavitev obeh časopisov, predvsem pa besedil, v katerih je obravnavano vprašanje prekmurskega jezika, ki vključuje zavzemanje za skupno knjižno normo, slovensko kulturo in šolstvo. Uvedbi skupne knjižne norme je Prekmurski glasnik bil bolj naklonjen kot Düševni list, saj se je s svojimi članki trudil za postopno uvajanje knjižnega jezika na vsa področja, še posebej v šolstvu. Temu sledi še analiza besedilnih vrst ter iskanje podobnosti in različnosti, dodan pa je še kratek razmislek o položaju prekmurskega jezika po 2. svetovni vojni — poudarek je na ločeni predstavitvi razmer v Porabju in Prekmurju. Delo je zaključeno s sklepnimi ugotovitvami.
Ključne besede: prekmurski knjižni jezik, razvoj prekmurskega jezika med obema vojnama, enotna slovenska knjižna norma, Prekmurski glasnik, Düševni list
Objavljeno v DKUM: 06.01.2010; Ogledov: 3241; Prenosov: 310
Celotno besedilo (1,90 MB)

Pomen bivalne enote v rehabilitaciji pacientov z duševno motnjo : diplomsko delo
Alenka Markovič, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: duševni razvoj, duševne motnje, motnje v duševnem razvoju, institucionalne oblike bivanja, dezinstitucialne oblike bivanja, bivalne enote, negovalne bivalne enote
Objavljeno v DKUM: 07.01.2009; Ogledov: 3189; Prenosov: 518
Celotno besedilo (244,42 KB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.

Na vrh