| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 53
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinki osamitve na mentalno zdravje zapornikov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Angelina Moćić, 2023, diplomsko delo

Opis: Osamitev je oblika kaznovanja, ki so jo uporabljali že vrsto let pred nami. Je kazen, s katero je človeku odvzet vsak človeški stik, omejeni so skoraj vsi njegovi čuti, saj so celice v katerih preživljajo 23 ur na dan, majhne, temne in velikokrat nehigienične. Mnogi v takšnih pogojih preživijo tedne, mesece ali celo leta, kar pa na njih pusti resne psihološke, kakor tudi fizične posledice, prav zato je namen tega zaključnega dela analizirati učinke osamitve na mentalno zdravje zapornikov. S pregledom literature so preučeni izsledki predhodno izvedenih študij o učinkih samice na zapornike. Uporabljena metodologija je vključevala analizo literature iz prejšnjih raziskav na tem področju. Ugotovljeno je, da so negativni učinki osamitve na mentalno zdravje zapornikov očitni. Duševno zdravje zapornikov v osamitvi je bilo slabše kot duševno zdravje zapornikov v splošni populaciji, tisti, ki so v osamitvi preživeli dlje časa, pa so imeli hujše psihične posledice. Posledice ugotovitev so pomembne ne le za zapore, temveč za socialne, politične in kazenskopravne sisteme na splošno, saj poudarjajo potrebo po reviziji trenutnih politik osamitve. Potrebno je uvesti nove ukrepe, ki obsojencev ne bodo izpostavljali dolgotrajnim psihološkim preganjanjem in bodo prispevali k njihovemu rehabilitacijskemu počutju. Če povzamemo, ta študija zagotavlja dokaze, da je samica škodljiva za duševno zdravje zapornikov. Nujna sta ozaveščenost in celostni pristop k sprejetim ukrepom za izboljšanje blaginje zaporniških sistemov. Cilj tega zaključnega dela je poudariti potrebo, da se oblikovalci politik, izvajalci praks in raziskovalci spopadejo z izzivi, s katerimi se soočajo zaporniki v zvezi z njihovim duševnim zdravjem v osamitvi.
Ključne besede: zaporniki, osamitev, izolacija, mentalno zdravje, duševne motnje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 198; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (833,70 KB)

2.
Institut neprištevnosti z vidika sodne prakse in stališč ljudi : magistrsko delo
Maria Brecelj, 2023, magistrsko delo

Opis: Institut neprištevnosti je eden osnovnih institutov v kazenskem pravu. Njegova pomembnost in kompleksnost se kaže v množici različnih disciplin, ki morajo med seboj sodelovati že pri sami definiciji in v njegovi praksi. V največji meri je vzpostavljeno sodelovanje s sodnimi izvedenci psihološke in psihiatrične stroke za pomoč pri ocenjevanju prištevnosti obdolženca. Skozi raziskavo sodne prakse je bilo ugotovljeno, da je največkrat vzrok za dosojeno neprištevnost duševna motnja oz. duševna bolezen. Vzrok osebnostne motnje je bil za neprištevnost upoštevan le izjemoma, med tem ko je bil v skoraj polovici primerov vseh neprištevnih, v kombinaciji s katero koli motnjo, vzrok tudi vpliv drog ali alkohola. Za prevladujoče vzroke neprištevnosti so se torej izkazale duševne bolezni ter z alkoholom in drogami povezane začasne duševne motnje. Kjer je bila potreba po mnenju sodnega izvedenca, je bil v večini primerov klican le en sodni izvedenec psihiatrične stroke. Iz sodne prakse se je izkazalo, da sodni izvedenec psiholog samostojno v nobenem primeru ni zadostoval kriterijem za celostno in dokončno presojo o duševnem stanju obdolženca. V vseh primerih, kjer sta bila dva izvedenca, sta bili njuni mnenji enotni. Iz analize pritožbenih razlogov je bilo mogoče razbrati, da so se v vseh analiziranih judikatih, razen v enemu, različni razlogi nanašali na prištevnost. Skozi analizo stališč ljudi je bilo ugotovljeno, da imajo udeleženci o neprištevnih osebah negativno mnenje in jih vidijo kot nevarne, nepredvidljive ljudi, z nizko samokontrolo. Kljub temu so udeleženci v primerih lažjih kaznivih dejanj bolj nagnjeni h kaznovanju prištevnega storilca kot neprištevnega. Preko prepoznave prištevnosti storilca skozi resnično zgodbo se je izkazalo, da so udeleženci v več kot 50 % primerov enako ugotovili prištevnost opisanega storilca, kot jo je dosodilo sodišče.
Ključne besede: neprištevnost, sodna praksa, percepcija, stališča, duševne motnje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 18.05.2023; Ogledov: 321; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

3.
Bipolarna motnja razpoloženja in njena povezava s kaznivimi dejanji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Katja Gregl, 2022, diplomsko delo

Opis: Ljudje, ki živijo s težavami v duševnem zdravju, se lahko soočajo s stigmo, diskriminacijo in socialno izključenostjo, kar pomembno vpliva na njihova življenja. K tem izkušnjam pomembno prispevajo napačne predstave o razmerju med duševnim zdravjem, duševnimi boleznimi in nasiljem. Študije so pokazale, da ljudje, ki živijo s težavami v duševnem zdravju, niso bolj nagnjeni k nasilnemu vedenju kot splošna populacija, vendar javno dojemanje, pogosto pod vplivom medijev, prispeva k stališčem, ki pomembno vplivajo na življenja teh ljudi. Motnja razpoloženja je stanje duševnega zdravja, ki vpliva predvsem na človekovo čustvovanje. To je motnja, pri kateri osebe doživljajo dolga obdobja izjemne sreče, izjemne žalosti ali obojega. Nekatere motnje razpoloženja vključujejo druga vztrajna čustva, kot sta jeza in razdražljivost. Ena izmed njih je bipolarna motnja razpoloženja, ki je obravnavana v diplomskem delu. Je duševna bolezen, ki povzroči dramatične spremembe v človekovem razpoloženju, energiji in sposobnosti jasnega razmišljanja. Pri ljudeh z bipolarno motnjo se izmenjujejo obdobja veselega, evforičnega in slabega, potrtega razpoloženja – znano kot manija in depresija – ki se razlikujeta od tipičnih vzponov in padcev, ki jih doživlja večina. Na začetku diplomskega dela so opisane duševne motnje in motnje razpoloženja. Osrednji del predstavlja splošni opis bipolarne motnje razpoloženja, ki se nadaljuje s predstavitvijo posledic bolezni. Na koncu so obravnavana kazniva dejanja in prikazano je, kako so bolniki z bipolarno motnjo povezani s kaznivimi dejanji ter kako kazenskopravni sistem skrbi zanje. Razmerje med duševno boleznijo in nasiljem je zapleteno in slednje ni simptom psihotičnih bolezni. Raziskave kažejo, da je med njima malo povezave, če uporaba substanc ni vključena. Kot je prikazano v nadaljevanju - če so bolniki pravilno obravnavani in prejemajo učinkovito zdravljenje ter ne zlorabljajo drog in alkohola, ne bodo kazali znakov agresivnega in nevarnega vedenja, obstaja pa večja verjetnost, da bodo poškodovali le sebe.
Ključne besede: duševne motnje, motnje razpoloženja, bipolarna motnja razpoloženja, kazniva dejanja, komorbidnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.12.2022; Ogledov: 652; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (941,63 KB)

4.
Duševno zdravje učencev in vključevanje čuječnosti pri pouku v osnovni šoli : magistrsko delo
Maja Grobelnik, 2022, magistrsko delo

Opis: V današnjem hitrem tempu življenja je usmerjanje vase in iskanje rešitev za dobro duševno zdravje še kako pomembno. Živimo v času, kjer nas na vsakem koraku spremlja interaktivno komunikacijska tehnologija. Otroci so že od malih nog obdani s to tehnologijo, srečujejo se z veliko dražljaji, predvsem s socialnimi omrežji, katerih vsebine včasih niso najbolj primerne za otroke. Večina otrok po navadi posnema tisto, kar vidi – kot smo omenili, pa to ni vedno najboljše. Ob vsem tem se otrokova osebnost lahko izgubi, gledanje idealov na socialnih omrežjih pa lahko otrokovo samopodobo zmanjša. Pomembno je, da se otrok sprejema, se ima rad in je pozitivno naravnan do življenja, tako se bo lažje spopadal z morebitnimi težavami v življenju. Eden od načinov, kako lahko to doseže, je prakticiranje tehnik, ki spodbujajo čuječnost. V magistrskem delu nas je zanimalo, kako učitelji razrednega pouka ocenjujejo duševno zdravje učencev, kako so učitelji sami usposobljeni za prepoznavanje duševnih motenj pri učencih, ali bi čuječnost vključili k uram pouka in ali bi se udeležili izobraževanj na temo tesnobe in čuječnosti. Anketne odgovore smo prejeli od 80 učiteljev, ki poučujejo razredni pouk. Kot najpogostejše duševne motnje pri učencih so anketirani učitelji navajali anksioznost, motnje koncentracije in pozornosti, motnje vedenja in učne težave. Večina učiteljev (80 %) je mnenja, da bi čuječnost vključili k svojim uram pouka in da bi to prineslo pozitivne učinke na duševno zdravje učencev. Približno polovica anketiranih učiteljev se v prostem času ukvarja s čuječnostjo. Prav ti učitelji tudi navajajo, da so pri sebi opazili veliko pozitivnih učinkov, boljše duševno zdravje, skratka splošno boljše počutje. Glede na to, da smo pri analizi različnih znanstvenih člankov ugotovili, da ima redno izvajanje tehnik čuječnosti ogromno pozitivnih učinkov na fizično in duševno zdravje posameznika, bi bilo dobro tej veščini nameniti več časa.
Ključne besede: duševno zdravje otrok, duševne motnje, čuječnost, učitelji
Objavljeno v DKUM: 09.06.2022; Ogledov: 831; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

5.
Prištevnost storilcev kaznivih dejanj z duševnimi motnjami : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Tatjana Kosmač, 2021, diplomsko delo

Opis: Duševne motnje predstavljajo problem v družbi, vzroki za njihov nastanek pa so zelo različni. Hiter tempo življenja ljudem prinaša tudi veliko stresa, skrbi in naporov, kar lahko privede tudi do različnih duševnih obolenj. Seveda pa vsaka stiska, jeza in strah ne vodijo v duševno motnjo. Ko se stvari nakopičijo in je človek enostavno preveč obremenjen, njegovo telo in um kažeta znake, da je nekaj narobe, seveda so nekatere duševne motnje tudi znak možganskega obolenja. Duševne bolezni se torej kažejo tako s telesnimi znaki kot tudi z našim reagiranjem na okolico in našimi vsakodnevnimi odzivi na stvari, ki se nam dogajajo. V diplomski nalogi smo najprej na splošno predstavili pomen besedne zveze duševne motnje. Na kratko smo predstavili tudi kategorije motenj, pri katerih smo opisali njihov razlog za nastanek, tipične značilnosti in pri vsaki tudi opisali nekaj predstavnikov. Ker pa včasih obnašanje ljudi, ki trpijo za duševno motnjo, privede do tega, da storijo kaznivo dejanje, pride pri sojenju takega storilca kaznivega dejanja do vprašanja prištevnosti. V diplomski nalogi smo poskušali odkriti, kako duševne motnje vplivajo na storilca kaznivega dejanja, da je potrebno ugotoviti ali je kaznivo dejanje odraz duševne motnje, ali je storilec zagrešil kaznivo dejanje popolnoma po svoji volji in ali se je zavedal svojega ravnanja. Pojasnili smo, kaj se torej zgodi po sojenju in kdo lahko vpliva na rezultat sojenja storilca kaznivega dejanja z duševno motnjo. Opisali smo tudi postopek hospitalizacije brez privolitve in kaj se zgodi s storilcem kaznivega dejanja v primeru, da je ugotovljeno, da je storilec zagrešil kaznivo dejanje pod vplivom duševne motnje in za to ne odgovarja za svoja ravnanja, saj so bila storjena podzavestno. Potrebno je vedeti, da je zelo pomembno, da duševne motnje prepoznamo čim prej in tudi takoj poiščemo pomoč, naj si gre za bližnjega ali za sebe.
Ključne besede: duševne motnje, kazenski zakonik, prištevnost
Objavljeno v DKUM: 16.12.2021; Ogledov: 728; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

6.
Vpliv poporodne depresije na skrb za dojenčka
Michele Videmšek, 2021, diplomsko delo

Opis: V poporodnem obdobju se v materinem telesu dogajajo številne spremembe, katerih končni cilj je vzpostaviti takšno anatomsko, fiziološko, metabolično in hormonsko stanje, kot je bilo pred zanositvijo. Po porodu najmanj ena ali dve ženski od desetih postaneta depresivni. Neustrezna povezava mati–otrok je lahko ena najnevarnejših in sprva mogoče bolj spregledanih situacij, ki lahko pustijo negativne posledice v psihičnem zdravju otroka. Uporabljena je deskriptivna metoda dela. Uporabili smo sistematični pristop dela z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije. Pregled literature smo izvedli v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, SAGE journals in ScienceDirect s pomočjo ključnih besed v angleškem jeziku. Potek iskanja literature smo predstavili v diagramu PRISMA. Poporodna depresija ima številne neposredne in posredne negativne učinke na otrokov razvoj, vključno z manjšo kakovostjo domačega okolja ter zmanjšano materino občutljivostjo in skrbnostjo. Zato se tudi zdi pomembno, da depresijo v poporodnem obdobju čim prej odkrijemo in zdravimo, da bi se izognili škodljivim posledicam.
Ključne besede: poporodno obdobje, nosečnost, poporodne duševne motnje, otrok, mati
Objavljeno v DKUM: 30.11.2021; Ogledov: 815; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (497,42 KB)

7.
Duševne motnje v poporodnem obdobju
Tamara Hojnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Porod za žensko pomeni veliko življenjsko prelomnico s spremembami tako na duševnem kot tudi fiziološkem področju. Le-te lahko povzročijo različne duševne motnje v poporodnem obdobju, ki se kažejo v različnih oblikah in intenzivnosti. Porodnica, medicinsko osebje in najožja družina se morajo zavedati, da se lahko iz blagih simptomov čez nekaj časa razvijejo težje oblike poporodnih duševnih motenj (npr. depresija in psihoza). Namen diplomskega dela je predstaviti vrste pred-, med- in poporodnih težav, njihov vpliv na mlade mamice ter učinkovitosti zdravljenja. Psihične motnje v obporodnem obdobju po navadi ne trajajo vse življenje in so obvladljive, a le kadar so dovolj hitro prepoznane in ustrezno zdravljene. Pri tem veliko vlogo igra materina ozaveščenost in pravočasno ukrepanje. Pomembno je, da porodnica s katero koli obliko poporodne duševne motnje ne ostane sama, da se lahko komu zaupa in nenazadnje dobi ustrezno pomoč za rešitev njenih težav. Otroci in ostala družina namreč potrebujejo zdravo in zadovoljno mamo/partnerko.
Ključne besede: poporodne duševne motnje, poporodna otožnost, poporodna depresija, poporodna psihoza
Objavljeno v DKUM: 04.06.2021; Ogledov: 2011; Prenosov: 1462
.pdf Celotno besedilo (742,13 KB)

8.
Življenje z osebo z mejno osebnostno motnjo
Julija Rožič, 2021, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Mejna osebnostna motnja je najpogostejša osebnostna motnja. Zanjo so značilni nestabilni medosebni odnosi, intenzivna čustvena nestabilnost in impulzivnost. Te značilnosti povzročijo napačno dojemanje samega sebe in okolice. Osebe s to boleznijo s svojimi dejanji škodujejo sebi in predvsem ljudem okoli njih. Deliti življenje z nekom, ki ima to motnjo, je težko in stresno. Svojci in bližnji se soočajo z nepredvidljivimi vedenji, grožnjami in stalnimi konflikti. Namen diplomskega dela je bil raziskati, kako posamezniki doživljajo življenje z osebo z mejno osebnostno motnjo in s kakšnimi težavami se ob tem soočajo. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, pripravili smo sistematični pregled literature. S pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo pregledali mednarodne podatkovne baze MEDLINE, CINAHL, COBISS in Google Učenjak. S PRISMA diagramom smo prikazali potek iskanja relevantne literature. Rezultati: Po analizi podatkov smo ugotovili, da svojci, ki živijo z osebo z mejno osebnostno motnjo, velikokrat postanejo njihovi skrbniki. S prevzemanjem skrbi in odgovornosti za osebo s to motnjo doživljajo psihične in fizične obremenitve. Pojavljajo se stres, zaskrbljenost, konflikti v družini, depresija, socialna izključenost, občutki tesnobe, sramu, nemoči, krivde in žalosti. Diskusija in zaključek: Svojci oseb z mejno osebnostno motnjo so tako rekoč nevidni. S skrbjo za bolno osebo doživljajo veliko breme in zanemarjajo svoje potrebe. Predvsem jim primanjkuje socialne podpore in znanja, ki bi jim omogočilo boljše razumevanje bolezni in bolj učinkovit pristop za lažje življenje z osebo s to boleznijo.
Ključne besede: Duševne motnje, osebnost, družina, svojci, skrbnik, življenjske izkušnje.
Objavljeno v DKUM: 26.05.2021; Ogledov: 1520; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (573,86 KB)

9.
Tesnoba in depresivnost študentov fakultete za varnostne vede : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Hana Aškerc, 2021, diplomsko delo

Opis: Raziskovanje duševnih motenj nikoli ni bilo pomembnejše, sploh zaradi nenehnega naraščanja iz leta v leto in različnih starostnih skupin, ki se z njim spopadajo. Ker živimo v tako hitro odvijajočem času, nihče ni več imun na stres, ki je lahko, če ga posameznik ne zna dobro nadzorovati, tudi vzrok za kasnejši razvoj duševnih stisk. Predvsem depresija, razlog za vse več samomorov, je tista, ki jo je nujno že zgodaj zdraviti. Z njo tesno povezana tesnoba prav tako prinese v človekovo življenje mnogo negativnih posledic, zaradi katerih se mu lahko poslabšajo delovna učinkovitost in socialni odnosi. Še vedno pa je vse preveč ljudi, ki se raje zapirajo vase in so prepričani, da kaj takega nanje nikoli nebi imelo vpliva. Kljub notranjim bolečinam molčijo in navzven kažejo drugačno podobo - zato je tako velikega pomena ozaveščenost o duševnih motnjah, ki bi morala biti prisotna že od otroštva. V diplomski nalogi najprej opredelimo definicijo depresivne motnje in možnosti diagnosticiranja. Opišemo kriterije in simptome, ki se pri diagnosticiranju upoštevajo, kot tudi njene vzroke ter dejavnike, ki lahko vplivajo na njen nastanek. Opišemo še možnosti zdravljenja in raziskave, ki so potekale med študenti in mladimi. Poudarimo tudi problematiko njene pogostosti, ki postaja globalno breme in pomen ozaveščenosti ljudi po vsem svetu. Pregledamo tudi raziskave o duševnih motnjah na splošno, tako v svetu kot tudi v Sloveniji, in ugotavljamo povezanost slednjih z depresijo pri mladih. V nadaljevanju smo glede tesnobnih motenj prav tako opredelili osnove - definicijo, diagnozo, zdravljenje, simptome in študije, opravljene na temo študentov. Osredotočimo se na študije, opravljene glede tesnobe pri študentih, in opisujemo statistične podatke in rezultate, ki so bili ugotovljeni. Ugotavljamo tudi, katere duševne motnje se še lahko povezujejo z nastankom tesnobe. Poglabljali smo se tudi v razlike med spoloma, kar je bil del raziskave, opravljene v zadnjem delu. V zaključnem delu smo opravili raziskavo, ki se je nanašala na študente in študentke Fakultete za varnostne vede, ter primerjavo pogostosti tesnobnih in depresivnih motenj v obdobjih pred izpiti in v izpitnem obdobju - v začetku epidemije Covid-19. Preiskovali smo, če študentke doživljajo več stisk kot študenti, ugotavljali, kakšen delež vseh študentov doživlja simptome tesnobe in depresije, ter primerjali simptomatiko med skupinama pred in med epidemijo. V zaključku smo še podali omejitve pri naši raziskavi in podali možne usmeritve in uporabnost rezultatov v praksi.
Ključne besede: diplomske naloge, tesnoba, anksioznost, depresija, študenti, duševne motnje
Objavljeno v DKUM: 04.05.2021; Ogledov: 1015; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

10.
Pismenost o duševnem zdravju med zdravstvenimi delavci v dveh izbranih bolnišnicah v Sloveniji in na Hrvaškem
Tjaša Breg, Heda Mislović, 2020, magistrsko delo

Opis: Kljub pomembnosti duševnega zdravja in visoki pojavnosti duševnih motenj sta znanje in ozaveščenost o duševnih motnjah še vedno zelo nizki (Marušič in Temnik, 2009). Slednje nas je pripeljalo do tega, da v okviru magistrskega dela raziščemo stopnjo pismenosti o duševnem zdravju med zdravstvenimi delavci v izbranih bolnišnicah in jih primerjamo glede na Slovenijo in Hrvaško. Naš namen je bil ugotoviti povezanost stopnje pismenosti o duševnem zdravju s posameznimi demografskimi dejavniki, osvetliti pa smo želeli tudi dejavnike, kot so stigmatizacija duševnih motenj in stopnja iskanja pomoči. V naši raziskavi je sodelovalo 129 udeležencev iz bolnišnice v Sloveniji in 120 udeležencev iz bolnišnice na Hrvaškem, skupna povprečna starost je 41 let. Uporabili smo Lestvico pismenosti o duševnem zdravju (O'Connor in Casey, 2015), ki smo ji dodali še 2 samoocenjevalni lestvici. Ugotovili smo, da je stopnja pismenosti o duševnem zdravju nekoliko višja med zaposlenimi v Sloveniji kot na Hrvaškem in da se dimenzija iskanja pomoči negativno povezuje s stigmatizacijo duševnih motenj. Izkazalo se je tudi, da se samoocena udeležencev o lastni pismenosti pozitivno povezuje z dejansko izraženo pismenostjo. Multipla regresijska analiza je pokazala, da sta dimenziji iskanje pomoči in stigmatizacija statistično pomembna prediktorja pismenosti o duševnem zdravju. Ker se zavedamo, da med zdravstvenimi delavci obstajajo diskriminatorna in stigmatizirajoča prepričanja, ki bi jih lahko z intenzivnejšimi izobraževanji odpravili, bi raziskavo v prihodnje bilo potrebno razširiti na večjo populacijo zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: Pismenost o duševnem zdravju, duševne motnje, zdravstveni delavci, stigmatizacija, iskanje pomoči
Objavljeno v DKUM: 11.03.2020; Ogledov: 1447; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici