SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 38
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Kakovost življenja in shizofrenija : (diplomsko delo)
Melisa Deutsch, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: duševne motnje, shizofrenija, zdravstvena nega, kakovost življenja
Objavljeno: 27.11.2008; Ogledov: 4893; Prenosov: 1603
.pdf Polno besedilo (447,66 KB)

2.
3.
4.
DUŠEVNO MOTENI STORILCI KAZNIVIH DEJANJ
Jasna Lovrec, 2009, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi sem predstavila problematiko duševnega zdravja v svetu, v Sloveniji in v družbi na sploh, tako s pravnega stališča, kot s stališča vsakdanjega življenja.Duševno zdravje ni pojem sodobnega časa, to je pojem, ki je star toliko, kot je staro človeštvo. Duševno zdravje opredeljuje človekovo notranje psihično stanje (kot je sreča, osebno zadovoljstvo, dobro počutje...), človekove odnose z drugimi ljudmi in njegovo delovanje( razumevanje drugačnosti, uspeh pri delu, v šoli, službi...) in navsezadnje je duševno zdravje tudi sposobnost človeka, da obvladuje svoje življenje ter se uspešno sooča z različnimi življenjskimi situacijami, nalogami, obremenitvami in težavami. Opredelitev pojmov kot so duševno zdravje, duševne motnje in duševne bolezni so predmet psihiatrije. Vendar je vsebina teh pojmov pomembna tudi za pravno področje, saj se ti pojmi nemalokrat uporabljajo tudi v pravni stroki.Za področje duševnega zdravja v Sloveniji, pomeni precejšen napredek nov Zakon o duševnem zdravju, ki je vstopil v uporabo 12.8.2009.Ta zakon sem v diplomi tudi podrobneje predtsavila.Vsekakor smo v Sloveniji potrebovali posebno pravno ureditev obravnavanega področja.Zanemarit ne smemo tudi številnih organizacij, ki se "borijo" za izboljšanje razmer v duševnem zdravju in se zavzemajo za pravice posameznikov z duševnimi težavami.Čeprav je bilo v zadnjih letih precej postorjenega za ljudi s težavami v duševnem zdravju, še delo ni končano.
Ključne besede: Duševno zdravje, duševne motnje, duševne bolezni.
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2070; Prenosov: 467
.pdf Polno besedilo (450,42 KB)

5.
PRAVICE OSEB Z DUŠEVNIMI MOTNJAMI S POUDARKOM NA PRAVICAH V POSTOPKU ZDRAVLJENJA OZIROMA OBRAVNAVE BREZ PRIVOLITVE
Katja Fratina, 2010, diplomsko delo

Opis: Osebe z duševnimi motnjami so ranljiva skupina, saj zaradi vpliva duševnih motenj na njihovo mišljenje, zaznavanje, razsodnost, obnašanje, odločanje, ipd. niso sposobni sprejemati odločitev, kaj je v njihovem interesu in varovati svojih pravic. Te osebe so zaradi duševnih motenj stigmatizirane in diskriminirane, kar vpliva na kršenje njihovih pravic. Zato mednarodni in nacionalni pravni akti določajo pravice, ki jim pripadajo in njihovo varstvo. Še posebej so varovane pravice oseb z duševnimi motnjami v postopku zdravljenja brez privolitve, ki posega v pravico do prostovoljnega zdravljenja in pravico do osebne svobode. Zdravljenje brez privolitve mora imeti podlago v ustavi, zakon mora določiti natančne pogoje, odredi se s sodno odločbo in zagotovljena morata biti sodni nadzor in sodno varstvo. Zakon o duševnem zdravju je celovito določil pravice oseb z duševnimi motnjami ter njihovo varstvo, največ pozornosti pa je posvečene postopkom zdravljenja oziroma obravnave brez privolitve.
Ključne besede: Osebe z duševnimi motnjami, duševne motnje, zdravljenje brez privolitve, stigmatizacija, diskriminacija, pravice, Zakon o duševnem zdravju.
Objavljeno: 25.05.2010; Ogledov: 2525; Prenosov: 508
.pdf Polno besedilo (1,57 MB)

6.
DUŠEVNO ZDRAVJE PRI ŽENSKAH S POTRJENIM RAKOM DOJKE
Anita Mešić, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega (empiričnega) dela. V teoretičnem delu smo predstavili rak dojke, duševno zdravje, duševne motnje in vzroke duševnih motenj. Prav tako smo poudarili promocijo in preventivo duševnega zdravja ter rehabilitacijo duševnih motenj. Opredelili smo najbolj pogoste duševne motnje, ki se pojavljajo v času potrditve rakave bolezni. Poudarili smo pomen dobre komunikacije med medicinsko sestro in pacientko, ki je v času zdravljenja ključnega pomena. Na podlagi raziskave smo predlagali ambulantni program edukacije o simptomih porušenega duševnega zdravja in preprečevanje le-tega v začetni fazi soočanja z boleznijo. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati anketne raziskave. Vprašalnik je izpolnilo 68 od 110 pacientk, ki so imele potrjen rak dojke v Posavju, v zadnjih treh letih (2007, 2008 in 2009). Rezultate ankete kažejo slabo informiranost pacientk glede možnih duševnih motenj v času zdravljenja raka dojk.
Ključne besede: Ključne besede: rak dojke, duševno zdravje, duševne motnje, medicinska sestra, komunikacija, edukacija.
Objavljeno: 14.06.2010; Ogledov: 2552; Prenosov: 349
.pdf Polno besedilo (920,52 KB)

7.
8.
Neprostovoljna hospitalizacija oseb z duševnimi motnjami z vidika varstva človekovih pravic
Brigita Bubnjar, 2010, diplomsko delo

Opis: Pričujoče delo poskuša prikazati slovensko in mednarodno pravno ureditev področja neprostovoljne hospitalizacije oseb z duševnimi motnjami v zvezi s katero ostajajo nekateri neprijetni spomini iz bližnje preteklosti, ko se je ta izvajala pretežno iz političnih razlogov. Ukrep neprostovoljne hospitalizacije odpira poleg pravnih še nekatera etična vprašanja. Temeljna zahteva, ki jo je potrebno postaviti je, da zdravniki spoštujejo človekove pravice ter z zakonom predpisan postopek, kar v prvi vrsti predstavlja udejanjanje pravic do zakonitega in poštenega sojenja. Svoboda je namreč preveč pomembna pridobitev demokratične družbe, da bi odločitve o njej prepustili le psihiatrom.
Ključne besede: duševne motnje, neprostovoljna hospitalizacija, mednarodni pravni dokumenti, ureditev v Republiki Sloveniji, primerjalno pravni vidik, človekove pravice.
Objavljeno: 08.12.2010; Ogledov: 2443; Prenosov: 278
.pdf Polno besedilo (445,45 KB)

9.
10.
Integracija pacientov z duševno motnjo v socialno okolje
Alja Tomazin, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja integracijo pacienta z duševno motnjo v socialno okolje. Opisana je razdelitev duševnih motenj po Mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB-10), naloge medicinske sestre in patronažne medicinske sestre ter vloga subpsihiatričnih ustanov v obravnavi pacienta z duševnimi motnjami. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli med prebivalci Mežiške doline o sprejemanju pacientov z duševnimi motnjami. Podatki so pokazali, da se družba ne izogiba pacientov z duševno motnjo in jih sprejema. Prebivaci ne vedo, ali imamo v Sloveniji dovolj razvito zdravljenje duševnih motenj. Ravno tako so prepričani, da so mladi z duševno motnjo sposobni opravljati poklicno delo.
Ključne besede: pacient, rehabilitacija, integracija, stigmatizacija, duševne motnje.
Objavljeno: 06.06.2011; Ogledov: 1376; Prenosov: 310
.pdf Polno besedilo (834,53 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici