| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 49
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Prištevnost storilcev kaznivih dejanj z duševnimi motnjami : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Tatjana Kosmač, 2021, diplomsko delo

Opis: Duševne motnje predstavljajo problem v družbi, vzroki za njihov nastanek pa so zelo različni. Hiter tempo življenja ljudem prinaša tudi veliko stresa, skrbi in naporov, kar lahko privede tudi do različnih duševnih obolenj. Seveda pa vsaka stiska, jeza in strah ne vodijo v duševno motnjo. Ko se stvari nakopičijo in je človek enostavno preveč obremenjen, njegovo telo in um kažeta znake, da je nekaj narobe, seveda so nekatere duševne motnje tudi znak možganskega obolenja. Duševne bolezni se torej kažejo tako s telesnimi znaki kot tudi z našim reagiranjem na okolico in našimi vsakodnevnimi odzivi na stvari, ki se nam dogajajo. V diplomski nalogi smo najprej na splošno predstavili pomen besedne zveze duševne motnje. Na kratko smo predstavili tudi kategorije motenj, pri katerih smo opisali njihov razlog za nastanek, tipične značilnosti in pri vsaki tudi opisali nekaj predstavnikov. Ker pa včasih obnašanje ljudi, ki trpijo za duševno motnjo, privede do tega, da storijo kaznivo dejanje, pride pri sojenju takega storilca kaznivega dejanja do vprašanja prištevnosti. V diplomski nalogi smo poskušali odkriti, kako duševne motnje vplivajo na storilca kaznivega dejanja, da je potrebno ugotoviti ali je kaznivo dejanje odraz duševne motnje, ali je storilec zagrešil kaznivo dejanje popolnoma po svoji volji in ali se je zavedal svojega ravnanja. Pojasnili smo, kaj se torej zgodi po sojenju in kdo lahko vpliva na rezultat sojenja storilca kaznivega dejanja z duševno motnjo. Opisali smo tudi postopek hospitalizacije brez privolitve in kaj se zgodi s storilcem kaznivega dejanja v primeru, da je ugotovljeno, da je storilec zagrešil kaznivo dejanje pod vplivom duševne motnje in za to ne odgovarja za svoja ravnanja, saj so bila storjena podzavestno. Potrebno je vedeti, da je zelo pomembno, da duševne motnje prepoznamo čim prej in tudi takoj poiščemo pomoč, naj si gre za bližnjega ali za sebe.
Ključne besede: duševne motnje, kazenski zakonik, prištevnost
Objavljeno v DKUM: 16.12.2021; Ogledov: 173; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

2.
Vpliv poporodne depresije na skrb za dojenčka
Michele Videmšek, 2021, diplomsko delo

Opis: V poporodnem obdobju se v materinem telesu dogajajo številne spremembe, katerih končni cilj je vzpostaviti takšno anatomsko, fiziološko, metabolično in hormonsko stanje, kot je bilo pred zanositvijo. Po porodu najmanj ena ali dve ženski od desetih postaneta depresivni. Neustrezna povezava mati–otrok je lahko ena najnevarnejših in sprva mogoče bolj spregledanih situacij, ki lahko pustijo negativne posledice v psihičnem zdravju otroka. Uporabljena je deskriptivna metoda dela. Uporabili smo sistematični pristop dela z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije. Pregled literature smo izvedli v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, SAGE journals in ScienceDirect s pomočjo ključnih besed v angleškem jeziku. Potek iskanja literature smo predstavili v diagramu PRISMA. Poporodna depresija ima številne neposredne in posredne negativne učinke na otrokov razvoj, vključno z manjšo kakovostjo domačega okolja ter zmanjšano materino občutljivostjo in skrbnostjo. Zato se tudi zdi pomembno, da depresijo v poporodnem obdobju čim prej odkrijemo in zdravimo, da bi se izognili škodljivim posledicam.
Ključne besede: poporodno obdobje, nosečnost, poporodne duševne motnje, otrok, mati
Objavljeno v DKUM: 30.11.2021; Ogledov: 226; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (497,42 KB)

3.
Duševne motnje v poporodnem obdobju
Tamara Hojnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Porod za žensko pomeni veliko življenjsko prelomnico s spremembami tako na duševnem kot tudi fiziološkem področju. Le-te lahko povzročijo različne duševne motnje v poporodnem obdobju, ki se kažejo v različnih oblikah in intenzivnosti. Porodnica, medicinsko osebje in najožja družina se morajo zavedati, da se lahko iz blagih simptomov čez nekaj časa razvijejo težje oblike poporodnih duševnih motenj (npr. depresija in psihoza). Namen diplomskega dela je predstaviti vrste pred-, med- in poporodnih težav, njihov vpliv na mlade mamice ter učinkovitosti zdravljenja. Psihične motnje v obporodnem obdobju po navadi ne trajajo vse življenje in so obvladljive, a le kadar so dovolj hitro prepoznane in ustrezno zdravljene. Pri tem veliko vlogo igra materina ozaveščenost in pravočasno ukrepanje. Pomembno je, da porodnica s katero koli obliko poporodne duševne motnje ne ostane sama, da se lahko komu zaupa in nenazadnje dobi ustrezno pomoč za rešitev njenih težav. Otroci in ostala družina namreč potrebujejo zdravo in zadovoljno mamo/partnerko.
Ključne besede: poporodne duševne motnje, poporodna otožnost, poporodna depresija, poporodna psihoza
Objavljeno v DKUM: 04.06.2021; Ogledov: 593; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (742,13 KB)

4.
Življenje z osebo z mejno osebnostno motnjo
Julija Rožič, 2021, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Mejna osebnostna motnja je najpogostejša osebnostna motnja. Zanjo so značilni nestabilni medosebni odnosi, intenzivna čustvena nestabilnost in impulzivnost. Te značilnosti povzročijo napačno dojemanje samega sebe in okolice. Osebe s to boleznijo s svojimi dejanji škodujejo sebi in predvsem ljudem okoli njih. Deliti življenje z nekom, ki ima to motnjo, je težko in stresno. Svojci in bližnji se soočajo z nepredvidljivimi vedenji, grožnjami in stalnimi konflikti. Namen diplomskega dela je bil raziskati, kako posamezniki doživljajo življenje z osebo z mejno osebnostno motnjo in s kakšnimi težavami se ob tem soočajo. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, pripravili smo sistematični pregled literature. S pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo pregledali mednarodne podatkovne baze MEDLINE, CINAHL, COBISS in Google Učenjak. S PRISMA diagramom smo prikazali potek iskanja relevantne literature. Rezultati: Po analizi podatkov smo ugotovili, da svojci, ki živijo z osebo z mejno osebnostno motnjo, velikokrat postanejo njihovi skrbniki. S prevzemanjem skrbi in odgovornosti za osebo s to motnjo doživljajo psihične in fizične obremenitve. Pojavljajo se stres, zaskrbljenost, konflikti v družini, depresija, socialna izključenost, občutki tesnobe, sramu, nemoči, krivde in žalosti. Diskusija in zaključek: Svojci oseb z mejno osebnostno motnjo so tako rekoč nevidni. S skrbjo za bolno osebo doživljajo veliko breme in zanemarjajo svoje potrebe. Predvsem jim primanjkuje socialne podpore in znanja, ki bi jim omogočilo boljše razumevanje bolezni in bolj učinkovit pristop za lažje življenje z osebo s to boleznijo.
Ključne besede: Duševne motnje, osebnost, družina, svojci, skrbnik, življenjske izkušnje.
Objavljeno v DKUM: 26.05.2021; Ogledov: 639; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (573,86 KB)

5.
Tesnoba in depresivnost študentov fakultete za varnostne vede : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Hana Aškerc, 2021, diplomsko delo

Opis: Raziskovanje duševnih motenj nikoli ni bilo pomembnejše, sploh zaradi nenehnega naraščanja iz leta v leto in različnih starostnih skupin, ki se z njim spopadajo. Ker živimo v tako hitro odvijajočem času, nihče ni več imun na stres, ki je lahko, če ga posameznik ne zna dobro nadzorovati, tudi vzrok za kasnejši razvoj duševnih stisk. Predvsem depresija, razlog za vse več samomorov, je tista, ki jo je nujno že zgodaj zdraviti. Z njo tesno povezana tesnoba prav tako prinese v človekovo življenje mnogo negativnih posledic, zaradi katerih se mu lahko poslabšajo delovna učinkovitost in socialni odnosi. Še vedno pa je vse preveč ljudi, ki se raje zapirajo vase in so prepričani, da kaj takega nanje nikoli nebi imelo vpliva. Kljub notranjim bolečinam molčijo in navzven kažejo drugačno podobo - zato je tako velikega pomena ozaveščenost o duševnih motnjah, ki bi morala biti prisotna že od otroštva. V diplomski nalogi najprej opredelimo definicijo depresivne motnje in možnosti diagnosticiranja. Opišemo kriterije in simptome, ki se pri diagnosticiranju upoštevajo, kot tudi njene vzroke ter dejavnike, ki lahko vplivajo na njen nastanek. Opišemo še možnosti zdravljenja in raziskave, ki so potekale med študenti in mladimi. Poudarimo tudi problematiko njene pogostosti, ki postaja globalno breme in pomen ozaveščenosti ljudi po vsem svetu. Pregledamo tudi raziskave o duševnih motnjah na splošno, tako v svetu kot tudi v Sloveniji, in ugotavljamo povezanost slednjih z depresijo pri mladih. V nadaljevanju smo glede tesnobnih motenj prav tako opredelili osnove - definicijo, diagnozo, zdravljenje, simptome in študije, opravljene na temo študentov. Osredotočimo se na študije, opravljene glede tesnobe pri študentih, in opisujemo statistične podatke in rezultate, ki so bili ugotovljeni. Ugotavljamo tudi, katere duševne motnje se še lahko povezujejo z nastankom tesnobe. Poglabljali smo se tudi v razlike med spoloma, kar je bil del raziskave, opravljene v zadnjem delu. V zaključnem delu smo opravili raziskavo, ki se je nanašala na študente in študentke Fakultete za varnostne vede, ter primerjavo pogostosti tesnobnih in depresivnih motenj v obdobjih pred izpiti in v izpitnem obdobju - v začetku epidemije Covid-19. Preiskovali smo, če študentke doživljajo več stisk kot študenti, ugotavljali, kakšen delež vseh študentov doživlja simptome tesnobe in depresije, ter primerjali simptomatiko med skupinama pred in med epidemijo. V zaključku smo še podali omejitve pri naši raziskavi in podali možne usmeritve in uporabnost rezultatov v praksi.
Ključne besede: diplomske naloge, tesnoba, anksioznost, depresija, študenti, duševne motnje
Objavljeno v DKUM: 04.05.2021; Ogledov: 425; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

6.
Pismenost o duševnem zdravju med zdravstvenimi delavci v dveh izbranih bolnišnicah v Sloveniji in na Hrvaškem
Tjaša Breg, Heda Mislović, 2020, magistrsko delo

Opis: Kljub pomembnosti duševnega zdravja in visoki pojavnosti duševnih motenj sta znanje in ozaveščenost o duševnih motnjah še vedno zelo nizki (Marušič in Temnik, 2009). Slednje nas je pripeljalo do tega, da v okviru magistrskega dela raziščemo stopnjo pismenosti o duševnem zdravju med zdravstvenimi delavci v izbranih bolnišnicah in jih primerjamo glede na Slovenijo in Hrvaško. Naš namen je bil ugotoviti povezanost stopnje pismenosti o duševnem zdravju s posameznimi demografskimi dejavniki, osvetliti pa smo želeli tudi dejavnike, kot so stigmatizacija duševnih motenj in stopnja iskanja pomoči. V naši raziskavi je sodelovalo 129 udeležencev iz bolnišnice v Sloveniji in 120 udeležencev iz bolnišnice na Hrvaškem, skupna povprečna starost je 41 let. Uporabili smo Lestvico pismenosti o duševnem zdravju (O'Connor in Casey, 2015), ki smo ji dodali še 2 samoocenjevalni lestvici. Ugotovili smo, da je stopnja pismenosti o duševnem zdravju nekoliko višja med zaposlenimi v Sloveniji kot na Hrvaškem in da se dimenzija iskanja pomoči negativno povezuje s stigmatizacijo duševnih motenj. Izkazalo se je tudi, da se samoocena udeležencev o lastni pismenosti pozitivno povezuje z dejansko izraženo pismenostjo. Multipla regresijska analiza je pokazala, da sta dimenziji iskanje pomoči in stigmatizacija statistično pomembna prediktorja pismenosti o duševnem zdravju. Ker se zavedamo, da med zdravstvenimi delavci obstajajo diskriminatorna in stigmatizirajoča prepričanja, ki bi jih lahko z intenzivnejšimi izobraževanji odpravili, bi raziskavo v prihodnje bilo potrebno razširiti na večjo populacijo zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: Pismenost o duševnem zdravju, duševne motnje, zdravstveni delavci, stigmatizacija, iskanje pomoči
Objavljeno v DKUM: 11.03.2020; Ogledov: 845; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

7.
Odnos študentov zdravstvene nege do oseb s posebnimi potrebami
Marijana Bendra, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Pozitivni odnosi študentov zdravstvene nege so pomembni, saj so študenti tisti, ki se oziroma se bodo z osebami s posebnimi potrebami in njihovimi družinami srečevali vsakodnevno ter vplivali na njihovo celostno oskrbo in na številne druge dejavnike. Raziskovalne metode: Raziskovalno delo je temeljilo na kvantitativni metodologiji raziskovanja, z lestvico ATDP. Raziskava je potekala od aprila do junija 2019. Sodelovalo je 280 anketirancev. Podatke smo z IBM SPSS obdelali in analizirali. Za potrditev hipotez smo uporabili opisno statistiko in t-test. Rezultati: Ugotovili smo, da so anketiranci z lestvico ATDP več kot v 60 % dosegli pozitiven odnos do oseb s posebnimi potrebami. Ugotavljamo, da ni povezave med lestvico ATDP in prisotnostjo fizične/duševne motnje pri družinskih članih ali prijateljih, osebami, ki so imele/niso imele stika z bolniki s fizičnimi/duševnimi motnjami, različnimi letniki dodiplomskega in podiplomskega študija ter starostjo. Ugotovili smo, da spol vpliva na odnos do oseb s posebnimi potrebami (U = 4515,50, p = 0,039). Diskusija in zaključek: Čeprav je rezultat pokazal, da imajo anketiranci pozitiven odnos, ga je treba krepiti, oblikovati in nadgraditi z novimi znanji in izkušnjami. Pri tem imata veliko vlogo izobraževalna institucija in učni načrt, ki bi moral vključevati več tematik o posebnih potrebah. Na področju posebnih potreb v Sloveniji je treba še marsikaj spremeniti, saj se o tem področju malo govori in raziskuje. Pomembno je, da se v prihodnje izvajajo raziskave, ki bi ugotavljale odnose med študenti zdravstvene nege po Sloveniji ter ugotovili, kateri dejavniki vplivajo na odnos.
Ključne besede: duševne motnje, fizične motnje, sprejemanje, ozaveščanje, vprašalnik ATDP
Objavljeno v DKUM: 25.10.2019; Ogledov: 649; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

8.
Kakovost življenja pacienta s shizoafektivno motnjo
Ana Sajovic, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Za shizoafektivno motnjo so značilne epizodične motnje, pri katerih so vidni tako afektivni kot shizofreni simptomi, ki pa ne upravičujejo diagnoze bodisi shizofrenije ali depresivne ali manične epizode. Namen diplomskega dela je bil raziskati vpliv shizoafektivne motnje na kakovost življenja. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno (opisno) metodo dela, v empiričnem delu pa kvalitativno metodologijo raziskovanja. Opravili smo intervju s pacientko, ki ima diagnosticirano shizoafektivno motnjo. Rezultati: Ugotovili smo, da ima pacientka težave s prekomerno telesno težo, z motenim vzorcem spanja in s tesnobo, kar lahko vpliva na kakovost življenja. Pacientka dobro pozna sebe, se posluša, se zna soočiti s stresnimi situacijami, ki bi lahko vplivale na kakovost življenja. Diskusija in zaključek: Kakovost življenja niso le posameznikove finančne zmožnosti, ampak je povezana tudi z občutkom zadovoljstva z lastnim življenjem. Pomembno je, da zna posameznik obvladovati stres, poslušati svoje telo, sebe. Prav tako je zelo pomembna vloga in podpora družine, skupnosti, ki v veliki meri pripomore k boljši kakovosti življenja pacienta.
Ključne besede: Duševne motnje, kvaliteta življenja, psihiatrična zdravstvena nega, negovalne diagnoze, NANDA
Objavljeno v DKUM: 01.10.2019; Ogledov: 839; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (574,74 KB)

9.
Povezava med stresom in nasiljem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Elena Kobal, 2019, diplomsko delo

Opis: V uvodu skušam pokazati, kakšno je trenutno moje mnenje o tej temi in predstavim tri hipoteze, ki sem si jih zadala. V diplomski nalogi smo se najprej posvetili stresu in nasilju kot glavnima sestavinama te povezave. O vsakem smo zapisali osnovne informacije, ki bi nam pomagale pri razumevanju nadaljnjega besedila. Glavna snov za diplomsko nalogo je povezava med stresom in nasiljem v družini, šoli in službi. V nadaljevanju smo nato raziskovali vsako okolje posebej. Najprej opišemo šolo in kaj doživljajo otroci v ustanovah, ki jih obiskujejo vsak dan. Postavimo si vprašanje, kakšen stres doživljajo otroci v šoli, sploh tistega, ki je posledica medvrstniškega nasilja. Služba je ravno tako kot šola velik del naših življenj. Če se v šoli pojavlja medvrstniško nasilje, pride v službi do trpinčenja med sodelavci, ki ga imenujemo mobing. Ker je mobing že sam po sebi nasilje, se tu sprašujemo, kakšen stres nam povzroča. Težava nastane, ko osebe, ki so žrtve, krivijo sebe za dogajanje. Naslednje okolje je družina, tu se združijo otroci in odrasli. Družina naj bi bila zavetje, vendar v veliko primerih ni tako. Sploh kadar pride do izrabljanja substanc, raznih zasvojenosti, izgube službe ali napetosti, od katere se morajo sprostiti. Vse frustracije nato rešujejo z nasiljem nad otroki in partnerjem, oni pa občutijo stres. Travme znajo biti tako močne, da se pojavi posttravmatska stresna motnja (v nadaljevanju PTSM). Vemo, da zaradi nasilja oseba razvije PTSM, vendar ali je enako tudi v nasprotnem primeru. Raziskali smo vprašanje, ali lahko oseba, ki zboli za PTSM, postane agresivna. Na koncu smo vse raziskano združili v to, po čemer se sprašujemo v naslovu, ali sta torej stres in nasilje povezana. Ugotovili smo, da sta nedvomno prepletena prek vsakdanjih travm, življenja, nasilja in stresnih dogodkov. V zaključku pa se posvetimo še temu, kaj lahko naredimo v nastalih primerih, ki nam jih stres in nasilje prinašata.
Ključne besede: diplomske naloge, stres, nasilje, duševne motnje, socialna okolja
Objavljeno v DKUM: 19.09.2019; Ogledov: 601; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

10.
Fobije otrok prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja
Tamara Frlež, 2018, diplomsko delo

Opis: Za fobijami trpi približno 8 % populacije v enem letu. Fobije se začnejo zgodaj v otroštvu, ponovno pa se pojavijo v zgodnji odraslosti. Fobija je pretiran in neutemeljen strah pred nekim predmetom ali situacijo. Namen zaključnega dela je predstaviti fobije otrok prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja in z raziskavo ugotoviti, katere fobije so najpogostejše med otroki prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja v starosti od 6 do 9 let.
Ključne besede: anksioznost, anksiozne motnje, strahovi, duševne motnje, tesnoba
Objavljeno v DKUM: 24.08.2018; Ogledov: 833; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici