| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Usposobljenost zdravstvenih delavcev za delo z agresivnim psihiatričnim pacientom
Sara Jeromel, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Agresivni in nasilni pacienti so v psihiatričnih bolnišnicah prisotni, zato mora biti zdravstveni delavec strokovno dobro podkovan za soočanje z njimi. Namen zaključnega dela je ugotoviti, ali so zdravstveni delavci usposobljeni za soočanje z agresivnim psihiatričnim pacientom. Metode: Uporabljeni sta bili deskriptivna in kvantitativna metodologija dela. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo tehnike anketiranja. Pri anketiranju je sodelovalo 21 zaposlenih v eni psihiatrični bolnišnici. Rezultati so prikazani grafično in opisno. Rezultati: Rezultati so pokazali, da 81 % anketiranih na začetku poklicne poti ni bilo usposobljenih za soočanje z agresivnim pacientom, trenutno se neizkušene se vedno počuti 52,4 % anketiranih. 85,7 % zaposlenih si trenutno želi dodatnega usposabljanja. Zdravstveni delavci pri nas in drugod po svetu nimajo dovolj ustreznega znanja in spretnosti za soočanje z agresivnim pacientom. Razprava: Kljub temu da se skoraj polovica anketiranih počuti dovolj podkovane z znanjem o ukrepanju ob agresivnem izbruhu pacienta, vemo, da ni znanja nikoli preveč. Neznanje in neizkušenost zaposlenih sta resen problem, ki zaposlenega potisneta v življenjsko nevarne situacije, ker le ta ne zna pravilno ukrepati ob pojavu dogodka, ki vključuje agresivnega in nasilnega pacienta.
Ključne besede: duševna motnja, nasilen pacient, medicinska sestra, sposobnost
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 318; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (530,50 KB)

2.
Zagotavljanje zdravega življenjskega sloga pri pacientih z depresivno motnjo v različnih starostnih obdobjih
Vanesa Gjerkeš, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Depresija spada med najpogostejše duševne motnje v današnjem času. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti kakšen je življenjski slog pacientov z depresivno motnjo v različnih starostnih obdobjih in v kolikšni meri uspejo pacienti ohraniti zdrav življenjski slog. Z zdravim življenjskim slogom v vseh življenjskih obdobjih lahko preprečimo nastanek številnih bolezni ali pa vsaj omilimo njihov potek. Zdrav življenjski slog ima pomembno vlogo tudi pri zdravljenju depresije. Metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem pa kvantitativno metodo dela. Kot instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Rezultate raziskave smo statistično obdelali v programih Microsoft Office Word in Excel. Rezultati: Ugotovili smo, da več kot polovica anketiranih (58 %) meni, da za svoje zdravje skrbijo dovolj dobro. Ugotovili smo tudi, da 10 % anketiranih ni nikoli telesno dejavnih in da povprečno spijo 7,32 ure na noč. Več kot polovica anketiranih (54 %) nikoli ne uživa alkoholnih pijač. 52 % anketiranih kadi oz. je kadilo. Sklep: Zdrav življenjski slog ima pomembno vlogo pri zdravljenju depresije, saj blaži simptome depresije, ljudje se počutijo veliko boljše, če zdravo jedo, so telesno aktivni, ne kadijo, ne pijejo ter dovolj spijo.
Ključne besede: zdrav način življenja, duševna motnja, zdravljenje, simptomi, zdrava prehrana, telesna aktivnost
Objavljeno: 15.03.2019; Ogledov: 701; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (280,45 KB)

3.
Kakovost življenja pacienta s shizofrenijo v domačem okolju
Klemen Kelc, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Shizofrenija je kronična bolezen, ki močno vpliva na kakovost življenja pacienta s shizofrenijo. Zelo je pomembno njihovo bivanje v domačem okolju. Medicinska sestra/zdravstveni tehnik sta ključna člena, ki pomagata pri zdravljenju in premagovanju bolezni. Kakovost življenja je odvisna od promocije shizofrenije. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšne so ovire in težave, s katerimi se sooča pacient s shizofrenijo v svojem domačem okolju. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvalitativna metoda dela, saj smo za potrebe študije primera uporabili intervju. Ta je bil izveden s pacientko, obolelo za shizofrenijo, v njenem domačem okolju. Pacientka je bila izbrana namensko. Analiza vprašalnika je potekala med intervjuvanjem in se je zaključila, ko smo dokončno uredili pridobljene podatke. Med intervjujem smo preverjali verodostojnost odgovorov. Pri urejanju podatkov smo se opirali na značilnosti kvalitativne analize. Rezultati: Spremembe v osnovnih življenjskih aktivnostih so tiste, ki pacientko najbolj prizadenejo in nanjo vplivajo. Njen govor in zaznavanje okolice je drugačno in to se je dotakne. Kljub vsemu ima pozitiven pristop, kar je najverjetneje glavni razlog za dobro obvladovano bolezen. Pacientka težko skrbi za nakup osnovnih življenjskih potrebščin in plačevanje položnic. Lastne družine si ni ustvarila, pomoč ji nudijo sovaščani. Diskusija in zaključek: Shizofrenija spremeni človeka. Bolezen je kronična in težko obvladljiva. S pomočjo lahko pacient živi v domačem okolju in se sooča z vsakdanjimi aktivnostmi. Pomoč in opora sta pomembni za kakovost življenja pacienta s shizofrenijo, kar pripomore tudi k sprejetosti v družbi.
Ključne besede: duševna motnja, promocija shizofrenije, zdravljenje shizofrenije, življenjske potrebe, vloga medicinske sestre
Objavljeno: 15.03.2019; Ogledov: 636; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (493,19 KB)

4.
Vpliv bipolarne motnje na odnose v družini
Anja Bevc, 2019, diplomsko delo

Opis: Bipolarna motnja je pogosto, zapleteno in ponavljajoče se hudo duševno stanje s progresivnimi motnjami socialne in kognitivne funkcije. Raziskave kažejo, da ta motnja vpliva na 1,5 % populacije. Za bipolarno motnjo je značilna manija z epizodami depresije. Bipolarna motnja je huda bolezen, ki resno vpliva na življenja prizadetih in na njihove družine. V diplomskem delu smo raziskali, kako se z bipolarno motnjo spopadajo pacientovi svojci in kakšen je vpliv bolezni na njihove medsebojne odnose.Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Temo diplomskega dela smo raziskali z analiziranjem relevantne literature, katero smo preučili s pomočjo virov najdenih v podatkovnih bazah ScienceDirect, Web of Science, CINAHL in PubMed. Kakovost življenja osebe z bipolarno motnjo je slabša in te osebe potrebujejo veliko pomoči s strani družine. Prav tako pa mora družina svojcu nuditi veliko podpore in sočutja. Svojci morajo biti poučeni o bolezni in ukrepih, s katerimi pacientu nudijo dodatno podporo in lažji potek bolezni. Družina se velikokrat spopada s čustveno izgorelostjo in krizo. Velik pomen imajo tudi medicinske sestre, ki morajo svojce poučiti o bipolarni motnji in ukrepih.Bipolarna motnja močno vpliva na kakovost življenja prizadetega in odnose med družinskimi člani. Menimo, da bi bil pri pacientu potreben intenzivnejši individualni pristop. Potrebno bi bilo tudi večje informiranje svojcev o bipolarni motnji, svetovanje in zdravstveno vzgojo bolezni.
Ključne besede: depresija, manija, družinski odnosi, duševna motnja, pacient z bipolarno motnjo, analiza literature.
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 899; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (338,61 KB)

5.
Težave družine pacienta s shizofrenijo in vrste pomoči
Magdalena Šauperl, 2018, diplomsko delo

Opis: Shizofrenija je kronična bolezen, ki zahteva dolgotrajno zdravljenje in rehabilitacijo. Pri tem ima veliko vlogo tudi družina obolelega. Nemalokrat se pojavijo težave na katere družina ne zna primerno odreagirati, večinoma zaradi pomanjkanja informacij in neinformiranosti o pravilnih prijemih. Skrbeti za obolelega svojca ni lahka naloga, zato družina velikokrat potrebuje pomoč. V Republiki Sloveniji je na voljo veliko oblik pomoči v sklopu javnega ali zasebnega sektorja, veliko vrst pomoči je na voljo tudi preko prostovoljnih organizacij, ki pomagajo ljudem v stiski. V diplomskem delu smo raziskali katere so najpogostejše težave s katerimi se srečuje družina pacienta s shizofrenijo in kakšne vrste pomoči in podpore so družini pacienta s shizofrenijo na voljo. Pri pisanju smo uporabili deskriptivno metodo dela. Temo smo raziskali z analiziranjem relevantne literature, katero smo pregledali in preučili s pomočjo knjižnih virov najdenih v prostorih Univerzitetne knjižnice v Mariboru in s pomočjo spletnih baz podatkov Google Schoolar, COBIS in PubMed. Ugotovili smo, da se družina pacienta s shizofrenijo srečuje z različnimi težavami, kot so skrb za prihodnost svojca, pomanjkanje informacij o bolezni svojca in s finančnimi težavami. Prav tako smo ugotovili, da je na voljo veliko vrst pomoči, ki so namenjene obolelemu svojcu in družini obolelega svojca. Najbolj prepoznavne vrste pomoči so na voljo s strani nevladnih organizacij, ki nudijo programe dnevnih centrov, zaposlovanja in stanovanjskih skupin. Pomembno je, da člani družine poiščejo pomoč in poskrbijo tudi zase in svoje blagostanje ter vzpostavijo varno klimo v kateri se oboleli svojec počuti varno.
Ključne besede: shizofrenija, duševna motnja, družina, vrste pomoči, obremenitev, svojci, rešitev, organizacije
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 613; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (599,31 KB)

6.
Vključitev delovnega terapevta v skupnostno obravnavo
Renata Petrena, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Skupnostna psihiatrična obravnava (SPO) uporablja pri obravnavi oseb z duševnimi motnjami raziskovalno dokazane uspešne načine zdravljenja ter v praksi uspešne pristope, v timu pa sodeluje tudi delovni terapevt. Z raziskavo smo želeli opredeliti vključitev delovnega terapevta v tim SPO in prikazati izide obravnav delovnega terapevta pri osebah z duševno motnjo v njihovem domačem okolju. Raziskovalne metode: Uporabljen je bil kvantitativni pristop raziskovanja, ki temelji na metodologiji mešanih metod. Uporabljeni so bili standardizirani delovno terapevtski ocenjevalni testi (Kanadski test izvedbe okupacije – COPM, Ček lista interesov, Ocenjevanje skozi aktivnost - OSA, Kohlmanovo ocenjevanje življenjskih aktivnosti – KELS, Vprašalnik o strukturi dneva), pri katerih je bila uporabljena opisna metoda interpretiranja rezultatov. Individualne delovno terapevtske obravnave so se izvajale pri osmih osebah starih od 32 do 75 let, kar predstavlja 22,2 % izbrane populacije. Dobljene podatke smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel in SPSS. Uporabljen je bil binomski test in analiza kodiranja besedila. Rezultati: Vključeni v raziskavo so imeli težave predvsem na področju dnevnih aktivnosti. Ocenjevalni instrumenti so, razen ocene funkcioniranja KELS, po zaključku 6-mesečne obravnave prikazali napredek in večjo samostojnost. Področja človekovega delovanja so se tekom obravnave izboljšala, kar je potrdilo tudi zadovoljstvo vključenih. Diskusija in zaključek: Delovni terapevt je pomemben član tima SPO saj vpliva na dvig kvalitete posameznikovega funkcioniranja in veča samostojnost v njegovem domačem okolju. Potrebe po izvajanju storitev ter pričakovanja smernic delovne terapije oseb s hudo ali ponavljajočo obliko duševnih motenj pa so vedno večje.
Ključne besede: duševna motnja, psihiatrično zdravljenje, obravnava v skupnosti, delovna terapija, delovno terapevtska obravnava
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 1714; Prenosov: 371
.pdf Celotno besedilo (6,39 MB)

7.
Obravnava pacienta z duševno motnjo v nadzorovani obravnavi
Manuela Rotar, 2018, diplomsko delo

Opis: Dandanes se z duševno motnjo srečuje veliko ljudi in njihovo število z vsakim letom narašča, saj na razvoj duševne motnje vplivajo različni dejavniki. Oseba s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo ima možnost obravnave v nadzorovani obravnavi, ki se izvaja na osnovi sklepa sodišča in je pod nadzorom psihiatrične bolnišnice. Obravnava poteka v skladu z načrtom nadzorovane obravnave izven psihiatrične bolnišnice, v domačem okolju osebe. V diplomskem delu smo predstavili posebnosti in prednosti obravnave ter najpogostejše duševne motnje, ki se obravnavajo v nadzorovani obravnavi. Poudarili smo tudi pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za zdravljenje, in ugotavljali, ali obstajajo pomanjkljivosti in slabosti vodenja bolnika v okviru nadzorovane obravnave. Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili na osnovi že obstoječih pisnih virov domače in tuje strokovne literature. Ugotovili smo, da so najpogosteje obravnavane duševne motnje v nadzorovani obravnavi shizofrenija, trajne blodnjave motnje, shizoafektivna motnja, bipolarna afektivna motnja in ponavljajoča se depresivna motnja. Ker nadzorovana obravnava poteka v domačem okolju, pripomore k izboljšanju funkcionalnih sposobnosti in k večji samozavesti obravnavanega bolnika. Po drugi strani pa obravnava poseže v bolnikove pravice, glede prostovoljnega zdravljenja oziroma obravnave.
Ključne besede: Zakon o duševnem zdravju, nadzorovana obravnava, skupnostna obravnava, koordinator nadzorovane obravnave, huda in ponavljajoča se duševna motnja.
Objavljeno: 04.06.2018; Ogledov: 1574; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (929,58 KB)

8.
Empatičen odnos medicinske sestre v komunikaciji s pacientom z duševno motnjo
Mateja Skok, 2017, diplomsko delo

Opis: Izhodišče. V sodobnem času temelji zdravstvena nega v psihiatriji predvsem na procesu človekove komunikacije, za katero pa je značilen medoseben odnos med medicinsko sestro in pacientom. Posebnosti komuniciranja v zdravstvu izhajajo predvsem iz etičnih načel, to je iz spoštovanja osebnosti pacienta. Odnosi med pacientom in medicinsko sestro se odražajo prek komunikacije. Komuniciranje s pacienti je zahtevno in zahteva mnogo izkušenj in znanja. V diplomskem delu je opisana komunikacija ter medosebni odnos med medicinsko sestro in pacientom z duševno motnjo. Pravilna komunikacija in empatičen odnos medicinske sestre sta ključnega pomena pri uspešnem zdravljenju pacientov z duševno motnjo. Namen diplomskega dela je opisati ključne elemente komunikacije ter empatičen odnos v direktni komunikaciji s pacientom z duševno motnjo. Metodologija raziskovanja. V diplomskem delu smo uporabili komparativno raziskovalno metodo s študijem domače in tuje literature. Sklep. Medicinske sestre, ki nudijo pomoč, se počutijo dobro in s tem krepijo svojo lastno samopodobo. Empatija je osebnostna značilnost vsake posamezne medicinske sestre in tudi njena sposobnost. Empatija sproži tudi občutek odgovornosti do pacienta, ki si ne more pomagati sam, ki je odvisen od medicinske sestre. Podporno in empatično komuniciranje medicinske sestre s pacientom je pomembno motivacijsko sredstvo za pacienta.
Ključne besede: medicinska sestra, pacient, duševna motnja, komunikacija, empatija
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 1102; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

9.
Terapevtski pristopi pri starostniku z duševno motnjo
Vita Hojnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Namen diplomskega dela je bil predstaviti različne terapevtske pristope pri starostniku z duševno motnjo in opisati prednosti ter slabosti le teh, prav tako pa predstaviti terapevtski odnos med medicinsko sestro in starostnikom z duševno motnjo ter njegovimi svojci. V diplomskem delu smo opredelili tudi pojem duševna motnja in katere so najpogostejše duševne motnje v starosti. Ugotovili smo tudi katere ključne elemente moramo upoštevati pri terapevtskem pristopu pri starostniku z duševno motnjo. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo raziskovanja, da smo lahko odgovorili na zastavljeno raziskovalno vprašanje. Ključnega pomena v procesu zdravljenja je terapevtski pristop, ki predstavlja temelj biofizičnih, kognitivnih in emocionalnih sprememb, katerih namen je izboljšanje pacientovega zdravja. Rezultati: Zelo pomembno je, da terapevtski pristop že od začetka zdravljenja vsebuje tako psihološko, kot čustveno in duhovno podporo za starostnika in za njegove svojce, ki morajo biti o duševni motnji in primerni oskrbi ter odnosu do starostnika dobro informirani. Sklep: Eden ključnih elementov je tudi starostnika poslušati in slišiti, kar omogoča pravočasno odkrivanje duševnih motenj oziroma izbiro primernega terapevtskega pristopa ter kontinuirano izobraževanje in strokovnost zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: duševna motnja, starostnik, terapevtski pristopi.
Objavljeno: 10.01.2017; Ogledov: 717; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (634,04 KB)

10.
MOTNJA SPANJA KOT SIMPTOM DUŠEVNE BOLEZNI
Aleksandra Minih, 2016, diplomsko delo

Opis: Motnje spanja so zelo pogosta zdravstvena težava stanovalcev socialno varstvenega zavoda, s katero je posledično povezana velika uporaba predpisanih zdravil za nespečnost. Namen diplomskega dela je predstaviti pojem duševnega zdravja in motnje spanja, ter s tem povezano uporabo uspaval v enem izmed socialnovarstvenih zavodov Slovenije. Ugotoviti želimo kakšna je uporaba uspaval pri stanovalcih bivajočih v centralnem delu zavoda v primerjavi s stanovalci, bivajočimi v dislociranih enotah ter pri tem opredeliti vlogo medicinske sestre. V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili retrospektivno kvantitativno analizo podatkov pridobljenih iz zdravstveno negovalne dokumentacije v enem izmed socialno varstvenih zavodov Slovenije. Rezultati raziskave so pokazali, da stanovalci zelo pogosto posegajo po uspavalih. Ugotovili smo, da pri stanovalcih po preselitvi iz centralnega dela socialno varstvenega zavoda v dislocirane enote pride do zmanjšanja uporabe uspaval. Prav tako je ugotovljen časovni zamik pri prejetju uspavala, kar kaže na to, da imajo stanovalci v dislocirani enoti večjo kakovost bivanja in širše socialno okolje, katero jih pozitivno vzpodbuja k zniževanju predpisanih uspaval. Motivacija stanovalca pri skrbi za lastno zdravje in dobro počutje pripomore k odpravljanju nespečnosti. Medicinska sestra opazuje stanovalca ne samo pred, temveč tudi med spanjem, saj le tako lahko izključimo vse objektivne težave nespečnosti. Ob vzpostavitvi normalnega ritma in kakovosti spanja je zadovoljstvo obojestransko – tako s strani medicinske sestre in stanovalca. Naspan stanovalec pozitivno vpliva na okolico in tudi bolj kakovostno preživi dan, saj je bolj pozitivno naravnan.
Ključne besede: duševna motnja, motnja spanja, nespečnost, uspavala, medicinska sestra
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 1250; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (406,32 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici