SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI SPREJEMU PROTI VOLJI NA ENOTO ZA INTENZIVNO ZDRAVLJENJE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE
Miha Balantič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja sprejem bolnika proti volji v urgentni ambulanti Psihiatrične bolnišnice Begunje na varovani oddelek ter vlogo medicinske sestre in zdravstvene nege pri bolniku, ki je sprejet proti volji. Cilj naloge je bil: prikazati študijo primera sprejema proti volji, izdelati standard sprejema bolnika proti volji ter primerjati število sprejemov proti volji, uporabo pripomočkov za fizično oviranje in uporabo medikamentozne terapije ob sprejemu proti volji v Psihiatrični bolnišnici Begunje, v obdobjih 1995 – 2000 in 2002 - 2007. Uporabljena je bila kvalitativna in kvantitativna analiza in deskriptivna statistična metoda. Rezultati so predstavljeni v tekstu in grafih. Ugotovili smo, da je število sprejemov proti volji podobno v obeh obdobjih, (4,07 % v prvem in 4,19 % drugem obdobju), vendar se je odstotek uporabe pripomočkov za fizično oviranje zmanjšal iz 15,30 % na 13,59 %.
Ključne besede: duševna motnja, hospitalizacija proti volji, psihiatrična zdravstvena nega, sprejem bolnika proti volji, standard, posebni varovalni ukrep.
Objavljeno: 30.04.2009; Ogledov: 4042; Prenosov: 897
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

2.
Vloga medicinske sestre v centru za otroke z motnjami v razvoju
Vesna Mohorko Fajfar, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Namen diplomskega dela je bil predstaviti Center otrok z motnjami v razvoju ter vlogo in delo medicinske sestre, ki dela z otroci, pri katerih so prisotne razvojne motnje. Predstavljena je ambulantna obravnava otroka z motnjo v razvoju in najpogostejše duševne in telesne motnje pri otrocih ter sestava in delo strokovnega tima, ki dela z otroci z motnjo v razvoju. Opisani so tudi zunanji sodelavci tima, ki so pri tem delu zelo pomembni. Posebej je predstavljen razvojno presejalni Denver II. test in dnevne aktivnosti otroka z razvojno motnjo, Bobath metoda, Handling ter hipoterapijo in jahanje. Predstavljena so društva, ki skrbijo za otroke z motnjo v razvoju ter tako opisali Zavod za varstvo in usposabljanje v Dornavi, ter društva dnevnega varstva kot sta Sonček in Ozara. Posebno poglavje pa je namenjeno vlogi medicinske sestre v centru za otroke z motnjami v razvoju in pomenu komunikacije v zdravstvu ter vzgoji staršev za skrb otrok z motnjami v razvoju. Ključne besede: duševna motnja, telesna motnja, motnje v razvoju, center za otroke z motnjami v razvoju, medicinska sestra. ii ZUSAMMENFASSUNG Gegenstand dieser Diplomarbeit ist die Vorstellung des Zentrums für Entwicklungsstörungen und der Arbeit und Rolle einer Krankenschwester, die mit Kindern, die an Entwicklungsstörungen leiden, arbeitet. Vorgestellt werden die ambulante Behandlung von Kindern mit Entwicklungsstörungen, die häufigsten physischen und psychischen Störungen und die Zusammensetzung des Expertenteams, das mit solchen Kindern arbeitet. Auch die Außenmitarbeiter werden in dieser Arbeit behandelt, weil sie eine wichtige und unterstützende Rolle bei der Behandlung von Kindern mit Entwicklungsstörungen spielen. Besonders hervorgehoben wird der Denver II Test und die täglichen Aktivitäten des Kindes mit Entwicklungsstörungen, die Bobath-Methode, Handling, Hippotherapie und therapeutisches Reiten. In der Diplomarbeit werden auch Vereine wie Sonček und Ozara vorgestellt, die sich mich der Betreuung von Kindern mit Entwicklungsstörungen beschäftigen und die Anstalt für Betreuung und Ausbildung in Dornava. Ein Kapitel ist auch der Rolle und Arbeit der Krankenschwester im Zentrum für Entwicklungsstörungen, der Bedeutung von Kommunikation in der Medizin und der Erziehung von Eltern, die für ein Kind mit Entwicklungsstörungen sorgen, gewidmet. Stichwörter: Geistesstörung, körperliche Störung, Entwicklungsstörung, Zentrum für Entwicklungsstörungen, Krankenschwester. Iii KAZALO 1 UVOD……………………………...……………………………………………...…..…....1 1.1 Namen….…………………...…………………………………………..……...…….…..2 1.2 Cilji………………………...………………………………………...……....…………...2 2 OTROCI Z MOTNJAMI V RAZVOJU…..…………………………….………...3 2.1 Najpogostejše razvojne motnje…….………………………………………………5 2.1.1 Dihalne motnje med spanjem……………………………...……………………………..8 2.1.2 Anksiozne motnje pri otrocih in adolescenti.………………........….………….……….10 2.1.3 Socialna anksioznost……………………………………………………..……………...11 2.1.4 Separacijska anksioznost………………………………..……………………..……….11 2.1.5 Generalizirana anksioznost……………………………..……………………………….11 2.1.6 Selektivna nemost ali mutizem………………………….………………………………12 2.1.7 Specifične fobije…………………...…………………….…………….………………..12 2.1.8 Odklanjanje in izogibanje šole………………………….……………….……...………13 2.1.9 Panična motnja………………………………………….……
Ključne besede: Ključne besede: duševna motnja, telesna motnja, motnje v razvoju, center za otroke z motnjami v razvoju, medicinska sestra.
Objavljeno: 24.06.2009; Ogledov: 3493; Prenosov: 517
.pdf Celotno besedilo (239,81 KB)

3.
PSIHIATRIČNO IZVEDENSTVO KOT DOKAZ V KAZENSKEM POSTOPKU
Suzana Zupan, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Področje psihiatričnega izvedenstva predstavlja eno izmed področij, kjer prihaja do prepletanja prava in psihiatrije. Osrednja tema moje diplomske naloge, katere naslov je » Psihiatrično izvedenstvo kot dokaz v kazenskem postopku « je področje psihiatričnega izvedenstva. Dandanes je psihiatrično izvedenstvo že neizogiben del mnogih kazenskih postopkov sodnih dvoran. Psihiatrično izvedenstvo je torej tista vrsta izvedenstva, ki se sme odrediti v primeru obstoja konkretnih okoliščin in dejstev, ki utemeljujejo sum, da obdolženec ob storitvi kaznivega dejanja ni bil prišteven bodisi zaradi duševne motnje bodisi zaradi duševne manjrazvitosti ali pa je bila zaradi takšnega stanja ali zaradi kakšne druge trajne in hude duševne motenosti njegova prištevnost zmanjšana, ali pa obstaja resen dvom, da se zaradi svojega duševnega stanja ne more udeleževati kazenskega postopka. Pri tem se psihiatrični pregled odredi s pisno odredbo sodišča, pri čemer morajo biti naloge psihiatričnega izvedenca v odredbi nazorno konkretizirane. Sodišče se torej odloči za izvedenca takrat, kadar je za ugotovitev kakšnega dejstva potrebno določeno strokovno znanje, s katerim pa sodišče samo ne razpolaga. Z izvedenstvom kot posebnim preiskovalnim dejanjem se v kazenskem postopku pridobi dokaz. Pridobi se izvid in mnenje izvedenca. Opozoriti velja, da sodišče pri presoji dokazov ni vezano na nikakršna formalna pravna pravila o vrednosti nekega dokaza. Izvedenstvo se torej nanaša na dejanska in ne na pravna vprašanja. Področje, kjer se pravo in psihiatrija srečujeta je torej področje forenzične psihiatrije. Gre za stičišče dveh v esenci nezdružljivih ved. To pa je poglavitni razlog, da se v forenzični psihiatriji in zatorej tudi v sodno psihiatričnem izvedenstvu srečamo z vrsto etičnih dilem. Osrednja etična dilema, ki jo lahko izpostavim je dvojni položaj psihiatričnega izvedenca. Gre za kolizijo dveh vlog, ki jih psihiater ima. Na eni strani se psihiater znajde v vlogi izvedenca, na drugi pa v vlogi zdravnika oziroma terapevta. Nikakor pa ne smemo zanemariti področja varovanja osebnih podatkov osebe, ki je v kazenskem postopku, pojasnilne dolžnosti psihiatričnega izvedenca, načelo poštenosti ter prizadevanja po objektivnosti.
Ključne besede: Ključne besede: neprištevnost - dokazno sredstvo – psihiatrična ekspertiza - psihiatrični izvedenec - izvid in mnenje - psihiatrični pregled – varnostni ukrepi – duševna motnja in duševno zdravje.
Objavljeno: 17.12.2009; Ogledov: 3697; Prenosov: 462
.pdf Celotno besedilo (733,31 KB)

4.
Seznanjenost mladih z duševno motnjo - shizofrenijo
Lidija Avguštin, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Seznanjenost mladih z duševno motnjo — shizofrenijo predstavljamo, kakšno je poznavanje mladih o izjemno težki duševni motnji, kot je shizofrenija. Delo je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljeni duševna motnja shizofrenija, epidemiologija, vzroki in znaki ter klinični tipi shizofrenije. Opisani so vpliv duševne motnje shizofrenije na mladostnika in vloga družine, pomen zdravstvene nege pacienta s shizofrenijo ter vloga medicinske sestre. Shizofrenija je najtežja duševna motnja. Pacienti so pogosto stigmatizirani in izločeni iz družbe, vzroki za takšne reakcije so nepoznavanje in napačne predstave o tej duševni motnji. V raziskovalnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena na Srednji šoli Slovenska Bistrica. Anketiranih je bilo 100 dijakov od prvega do četrtega letnika. Rezultati raziskave kažejo, da je polovica anketiranih dijakov že slišala za omenjeno bolezen, informacije o njej pa so večinoma pridobili iz medijev. Večina anketirancev meni, da je za paciente z duševno motnjo značilno, da se umaknejo v »svoj svet«. Ravno tako bi večina mladostnikov bila pripravljena sprejeti sovrstnika s shizofrenijo v svojo družbo, saj navajajo, da nimajo predsodkov pred to boleznijo.
Ključne besede: duševna motnja, shizofrenija, mladostnik, družina, zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno: 14.06.2010; Ogledov: 2516; Prenosov: 751
.pdf Celotno besedilo (405,75 KB)

5.
ETIČNE DILEME PRI SPREJEMU PACIENTA Z DUŠEVNO MOTNJO
Nataša Rojko, 2010, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: V diplomskem delu smo predstavili duševne motnje in njihove značilnosti. Osredotočili smo se na najpogostejše etične dileme, ki se pojavljajo pri medicinskih sestrah in ostalih zdravstvenih delavcih ob sprejemu pacienta z duševno motnjo. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, študij domače literature in elektronske vire. Namen: Predstaviti najpogostejše etične dileme, katere se porajajo medicinskim sestram in ostalim zdravstvenim delavcem pri sprejemu pacienta z duševno motnjo, predstaviti etični vidik dela v zdravstveni negi pacienta z duševno motnjo, predstaviti Zakon o duševnem zdravju iz leta 2008 ter poudariti pomen komunikacije s pacientom, ki ima duševno motnjo. Cilj: Predstavili smo sprejem pacienta z duševno motnjo v psihiatrično bolnišnico in izpostavili vlogo medicinske sestre pri prepoznavanju najpogostejših etičnih dilem. Zaključek: Ugotovili smo, da se medicinske sestre in zdravstveni tehniki pogosto srečujejo z etičnimi dilemami, med katerimi je zelo pogosta sprejem pacienta brez njegove privolitve. Pomembna in bistvena sprememba, ki jo prinaša novi zakon o duševnem zdravju, je vsekakor zagovorništvo pacienta z duševno motnjo.
Ključne besede: pacient, duševna motnja, sprejem, etika, etične dileme.
Objavljeno: 05.10.2010; Ogledov: 2647; Prenosov: 781
.pdf Celotno besedilo (421,89 KB)

6.
Stigmatizacija v psihiatriji
Andrej Knez, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu, ki je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela, je predstavljena problematikain prisotnost stigmatizacije pri nas in po svetu. Stigmatizacija bolnikov z duševnimi motnjami je še zmeraj močno prisotna. V nalogi je zato opisana pomembna vloga medicinske sestre pri destigmatizaciji. Predstavljeno je, kako stigmatizacija vpliva na kakovost življenja bolnikov z duševno motnjo. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati raziskave. V raziskavo so bili vključeni naključno mimoidoči prebivalci mesta Maribor in Geteborg na Švedskem. Raziskava je pokazala, da ljudje na severu (Geteborg) in pri nas (Maribor) razmišljajo in odgovarjajo na postavljena vprašanja podobno in da niso prisotna izrazita odstopanja. Tako smo ugotovili, da se prebivalci tako v Mariboru kot v Geteborgu v veliki meri strinjajo s prisotnostjo stigmatizacije v psihiatriji. Tudi vzroki prisotnosti stigmatizacije v psihiatriji so pri obeh skupinah anketirancev dokaj podobni. Rezultati raziskave so pokazali, da družba duševne motnje pozna, saj je le 5% anketiranih odgovorilo, da pojma duševna motnja ne pozna. Ugotovili smo, da je diskriminacija ljudi z duševno motnjo v družbi še vedno zelo prisotna. Z interpretacijo zbranih podatkov smo ugotovili, da je možno doseči destigmatizacijo bolnikov z duševno motnjo predvsem s pogovori o duševnih motnjah v družbi. Kar 68% vseh anketiranih je mnenja, da socialni standard ljudi v družbi vpliva na pogostost stigmatizacije. Stigmatizacija v psihiatriji predstavlja velik problem za bolnike z duševno motnjo, njena rešitev pa se vidi v ukrepih destigmatizacije.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Stigmatizacija, destigmatizacija, psihiatrija, duševna motnja, predsodki
Objavljeno: 09.08.2010; Ogledov: 3397; Prenosov: 952
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

7.
Sprejem pacienta z duševno motnjo na oddelek psihiatrije
Melanija Kovačič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili sprejem pacienta z duševno motnjo na oddelek psihiatrije ter vlogo medicinske sestre pri sprejemu. Izpostavili smo najpogostejše duševne bolezni, ki so razlog za sprejem pacienta na oddelek psihiatrije, timsko obravnavo pacienta ter komunikacijo medicinske sestre s pacientom ob sprejemu. Pomembno etično in pravno vprašanje je že sama hospitalizacija in zdravljenje proti volji, ter fizično oviranje pacienta. Pacient, ki je sprejet proti volji, ima določene pravice in dolžnosti, ki jih je potrebno upoštevati, zato smo predstavili tudi pravice pacienta, etične dileme ter določila Zakona o duševnem zdravju, ki se nanašajo na postopke samega sprejema. Želeli smo ugotoviti, kako pomembna je komunikacija med medicinsko sestro in pacientom in katere so aktivnosti v zdravstveni negi ob sprejemu pacienta z duševno motnjo. Ker si zakonodaja prizadeva omogočati strokovno obravnavo pacienta, me je zanimalo, katere novosti in kakšne spremembe, glede sprejema pacienta z duševno motnjo prinaša Zakon o duševnem zdravju. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, ter metodi analize in sinteze domače in tuje literature. Ugotovili smo, da ima komunikacija v psihiatrični zdravstveni negi velik pomen, saj je ena od osnovnih orodij zdravstvene nege bolnika z duševno motnjo. Delo z bolnikom je povezano s stalno komunikacijo, ki je del poklicnega delovanja medicinske sestre in terapevtsko sredstvo za pomoč bolniku. Namenjena je predvsem zadovoljevanju bolnikovih potreb, saj preko nje zaznavamo bolnikovo enkratnost, jo upoštevamo in se nanjo odzivamo. Pomembna in bistvena sprememba, ki jo prinaša Zakon o duševnem zdravju, je zagovorništvo in pravica do zastopnika, ki se pojavlja tam, kjer je najbolj potreben - v kriznem stanju in pri prisilni hospitalizaciji. Zastopnik deluje izključno v korist in za zaščito pravic, svoboščin in interes ljudi, ki bodo v obravnavi.
Ključne besede: Ključne besede: duševna motnja, sprejem pacienta, zdravstvena nega, komunikacija v zdravstveni negi, strokovni tim, pacientove pravice, zakon o duševnem zdravju.
Objavljeno: 17.11.2010; Ogledov: 4112; Prenosov: 729
.pdf Celotno besedilo (834,56 KB)

8.
Odnos družbe do oseb s shizofrenijo
Lea Oprešnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana duševna motnja- shizofrenija in odnos družbe do oseb s shizofrenijo. Osredotočili smo se na odnos družbe, ki je že skozi vso zgodovino pretežno odklonilen. Želeli smo ugotoviti kakšno je poznavanje shizofrenije ter kakšen je odnos družbe do oseb s shizofrenijo med naključno izbranimi ljudmi. V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljeni duševna motnja- shizofrenija, epidemiologija, vzroki in klinični tipi ter vloga medicinske sestre pri zdravljenju. Opisani so odnos družbe do oseb s shizofrenijo, stigma ter vpliv stigme na življenje oseb s shizofrenijo. Zaradi nepoznavanja bolezni in napačnega prepričanja ljudi so osebe s shizofrenijo velikokrat potisnjene na družbeni rob kar posledično vpliva na njihovo celotno življenje. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena v kraju Črna na Koroškem. Anketiranih je bilo 60 naključno izbranih oseb starejših od 18 let. Rezultati raziskave so pokazali, da je polovica naključno anketiranih že slišala za duševno motnjo- shizofrenijo. Večina anketiranih bi bila pripravljena sprejeti osebo s shizofrenijo v svojo družbo, saj menijo, da nimajo predsodkov pred duševno motnjo. Vendar pa nas je presenetil podatek, da je več kot polovica anketiranih mnenja, da je odnos družbe do oseb s shizofrenijo zadržan.
Ključne besede: duševna motnja, shizofrenija, medicinska sestra, družba, odnos, stigma
Objavljeno: 07.12.2011; Ogledov: 2013; Prenosov: 389
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

9.
PROCESNI VIDIK PRISILNE HOSPITALIZACIJE PO ZAKONU O DUŠEVNEM ZDRAVJU
Špela Gorjup, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je nastalo po sprejetju novega zakona - Zakona o duševnem zdravju, na področju prisilne hospitalizacije oseb z duševnimi motnjami. Zaradi nasprotovanj med strokovnjaki iz področja medicine in prava, je bil dolgo pričakovani področni zakon sprejet šele po 15 letih medsebojnih usklajevanj. V diplomskem delu je poudarek na postopku prisilne hospitalizacije ter seznanitvi z alternativnimi ukrepi in instituti, ki jih je prinesel nov zakon. Predstavljena je prejšnja zakonodaja na tem področju, odločba Ustavnega sodišča iz leta 2003, ki je ugotovila protiustavnost določb o prisilni hospitalizaciji v ZNP in navsezadnje sedanja zakonodaja. Uporabljena je zaporedna preučitev in predstavitev področja prisilne hospitalizacije, saj je namen raziskovanja ugotoviti, ali sedanji zakon optimalno ureja področje, ali so kljub dolgoletnim usklajevanjem nastale pravne praznine in ali bi bile potrebne kakršnekoli spremembe oz. dopolnitve novega zakona.
Ključne besede: Zakon o duševnem zdravju, odločba Ustavnega sodišča, pravni viri prisilne hospitalizacije, duševna motnja, zgodovina psihiatrije, nujni postopek, predlagalni postopek, pogoji za prisilno hospitalizacijo, zastopnik, pomanjkljivosti Zakona o duševnem zdravju
Objavljeno: 22.09.2011; Ogledov: 4458; Prenosov: 529
.pdf Celotno besedilo (465,40 KB)

10.
INVALIDNOST IN ZAPOSLOVANJE
Lucija Dragana Banjac, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti, kdo so invalidne osebe, s katerimi težavami se srečujejo pri zaposlovanju ter kako doživljajo svojo motnjo. Prav tako želimo predstaviti možnosti zaposlovanja invalidnih oseb ter ugodnosti in prednosti, ki jih zaposlovanje prinaša delodajalcem. V nalogi se osredotočamo predvsem na obravnavo oseb s težavami v duševnem zdravju, kjer invalidnost ni vidna na prvi pogled. Na zgoraj omenjena vprašanja odgovarjamo na podlagi skupnih intervjujev, opravljenih z osebami, ki obiskujejo skupine v programu zaposlitvene rehabilitacije.
Ključne besede: invalidnost, duševna motnja, stigmatizacija
Objavljeno: 12.12.2013; Ogledov: 742; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (789,11 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici