1. Potreba po psihiatrični obravnavi pacientov pred in med časom epidemije covid-19 in potrebe po ustreznem kadruBarbara Jančarič, 2023, magistrsko delo Opis: Uvod: Epidemija COVID-19 je korenito spremenila naše socialno življenje, ekonomijo in celoten sistem zdravstvenega varstva. Pomemben vpliv se je kazal pri splošni populaciji kot tudi pri ljudeh z že obstoječo duševno motnjo. Zaradi epidemioloških ukrepov se je povečala socialna izoliranost, ki je vodila v povečanje duševnih motenj kot so depresija, anksiozne motnje in samopoškodbeno vedenje. Stisko in posledice epidemije COVID-19 so doživljali tudi zaposleni v zdravstvenih ustanovah, kjer so se spopadali s pomanjkanjem kadra, zapiranjem obstoječih enot, izolacijskimi ukrepi in soočanjem z novo boleznijo.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, ki temelji na pregledu literature. Proučili smo strokovno znanstveno literaturo na temo pacienti z duševnimi motnjami in epidemijo COVID-19. Uporabili smo sistematični pregled literature, stare manj kot 10 let, ter izločili duplikate. Uporabili smo Boolove operaterje, in sicer AND in OR. Pregledali smo bazo podatkov Medis, pridobili število hospitaliziranih pacientov pred in med epidemijo COVID-19 in uporabili statistični parni t-test za preverjanje hipoteze.
Rezultati: Ugotovili smo, da se je od marca 2020 do februarja 2021 (v obdobju epidemije COVID-19) število hospitalizacij na Oddelku za psihiatrijo ni bistveno spremenilo (t(11)= 1,727, p = 0,112). V raziskovalnem obdobju je bilo zagotovljenega dovolj srednjega medicinskega kadra.
Razprava: Zaradi epidemioloških razmer so se zapirale določene enote na Oddelku za psihiatrijo, kar je povzročilo, da so pacienti težje dostopali do psihiatričnih ustanov, kar pa se ni odrazilo pomembno v številu hospitalizacij.
Ključne besede: zdravstvena nega, duševna motnja, zaposlovanje, izolacija, psihološki učinek, dostop do zdravstvene obravnave
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 457; Prenosov: 67
 Celotno besedilo (1,07 MB) |
2. NAMESTITEV BREZ PRIVOLITVEAnja Grobelnik, 2009, diplomsko delo Opis: Na področju psihiatričnega zdravljenja je opaziti trend večje avtonomije odločanja duševnih bolnikov, saj je izrednega pomena dejstvo, da mora tudi ta kategorija bolnikov ohraniti možnost soodločanja, če ne celo samoodločanja o njihovem zdravljenju. In ravno pri ukrepih kot je neprostovoljna hospitalizacija, je pomembno bolnika v največji možni meri, ki ga seveda njegovo zdravstveno stanje dopušča, pritegniti v postopek in mu zagotoviti vse pravice, ki izhajajo tako iz domačih kakor tudi tujih pravnih aktov. Posebna pozornost in skrb v sklopu zakonodaje o duševnem zdravju, se torej na podlagi varstva osebnostnih pravic duševno bolnega, namenja ukrepu namestitve brez privolitve, ki pomeni tudi omejitev ustavno zagotovljenih pravic.
Slovenska pravna ureditev je bila na področju duševnega zdravja vse do uveljavitve Zakona o duševnem zdravju v primerjavi z večino zahodnih in vzhodnoevropskih držav, ki so že zdavnaj na novo pravno uredile področje ravnanja z duševno motenimi posamezniki, pomanjkljiva in zastarela. Pravice in položaj pacienta po sprejemu v psihiatrične bolnišnice, so bili pravno neurejeni, in tako tudi ni bilo konkretno določeno, kako se izvaja zdravljenje duševnih bolnikov, ki temu morda nasprotujejo. ZDZdr je v skladu z ustavnopravnimi izhodišči in zahtevami iz nekaterih mednarodnih dokumentov celovito uredil področje duševnega zdravja. Zakon je temelj za celostno obravnavo oseb z psihičnimi težavami, saj vzpodbuja interdisciplinarni pristop, in opredeljuje osnovna izhodišča za vzpostavitev mreže izvajalcev programov in storitev za duševno zdravje. Poleg tega je ZDZdr uredil različne postopke neprostovoljne namestitve, tako prisilno namestitev v psihiatrično bolnišnico, kot v socialno varstveni zavod na varovani oddelek. Z institutom nadzorovane obravnave ter obravnave v skupnosti kot alternativnima ukrepoma je zakon vzpostavil pravni okvir za dolgoročno zasnovano varstvo duševnega zdravja. Kakorkoli, šele čas in praksa bosta dejansko pokazala morebitno potrebo po spremembah in izpopolnitvah le-tega.
Ključne besede: namestitev brez privolitve, duševna motnja, duševni bolnik, Zakon o duševnem zdravju, pravice bolnika, alternativa namestitvi brez privolitve.
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 677; Prenosov: 48
Celotno besedilo (561,71 KB) |
3. Spolna zloraba slabotne osebe v luči novele KZ-1H : magistrsko deloMelisa Tement, 2022, magistrsko delo Opis: Spolnost je v teoriji kazenskega prava privlačna zaradi svoje organske povezanosti s telesnim užitkom ter izpostavljanja najbolj intimnih delov telesa in psihe. V zadnjem desetletju je v mnogih državah mogoče zaznati rastoči interes po spremembah na področju spolnega kazenskega prava. Model prisile se v vse več državah opušča in nadomešča z novimi modeli, da bi bolje zaščitili spolno avtonomijo posameznika. Povod za te spremembe so predvsem kritike modela prisile, odmevni primeri, ali pa za njimi stojijo zgolj razni politični interesi. Vse skupaj je privedlo do razvoja dveh drugih, tako imenovanih modelov soglasja; modela veta in modela afirmativnega soglasja. Tudi v Sloveniji je leta 2021 zakonodajalec sprejel novelo KZ-1H Kazenskega zakonika, s katero je v naše kazensko pravo uvedel model afirmativnega soglasja t.i. model "ja pomeni ja". Ta model zahteva, da je dano soglasje. Tisti, ki da pobudo za spolni akt, mora pridobiti soglasje nasprotne osebe. Privolitev mora biti samostojna, svobodna in specifična. Čeprav je model "ja pomeni ja" prinesel izboljšave za žrtve spolnih deliktov iz presenečenja in za speče žrtve, je razlaga številnih spolnih kaznivih dejanj postala veliko bolj razširjena.
Kazensko pravo posebej ščiti žrtve, ki se ne morejo uspešno upreti nezaželenemu poseganju v njihovo spolno nedotakljivost, ker za to niso fizično ali telesno sposobne. Kaznivo dejanje »Spolna zloraba slabotne osebe«, ki je določeno v 172. členu Kazenskega zakonika, je eden od primerov inkriminacije, ki ščiti takšne osebe. Posameznik, katerega spolno samoodločanje je zaščiteno z inkriminacijo, je lahko slaboten iz različnih razlogov, ki so lahko začasne ali trajnejše narave. Sam pojem slabotne osebe je do neke mere nedoločljiv. Pri razlagi pojma izhajamo iz splošnih kategorij, kot so duševna bolezen, duševna motnja ali slabost. Intenziteto, do katere mora takšno stanje segati, pa v vsakem konkretnem primeru določa sodišče. Sodišča so se velikokrat soočala z izzivom, kak ravnati s spečo žrtvijo. Spanje v 172. členu Kazenskega zakonika ni bilo nikoli eksplicitno navedeno in postavljalo se je vprašanje ali bi lahko bilo zajeto pod kakšno drugačno stanje, zaradi katerega se žrtev ne more upirati.
Ključne besede: model prisile, »ja pomeni ja«, »ne pomeni ne«, spolna samoodločba, spolna zloraba, slabotna oseba, duševna motnja, speče osebe, privolitev, novela KZ-1H
Objavljeno v DKUM: 08.07.2022; Ogledov: 1010; Prenosov: 250
Celotno besedilo (764,34 KB) |
4. Usposobljenost zdravstvenih delavcev za delo z agresivnim psihiatričnim pacientomSara Jeromel, 2020, diplomsko delo Opis: Uvod: Agresivni in nasilni pacienti so v psihiatričnih bolnišnicah prisotni, zato mora biti zdravstveni delavec strokovno dobro podkovan za soočanje z njimi. Namen zaključnega dela je ugotoviti, ali so zdravstveni delavci usposobljeni za soočanje z agresivnim psihiatričnim pacientom.
Metode: Uporabljeni sta bili deskriptivna in kvantitativna metodologija dela. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo tehnike anketiranja. Pri anketiranju je sodelovalo 21 zaposlenih v eni psihiatrični bolnišnici. Rezultati so prikazani grafično in opisno.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da 81 % anketiranih na začetku poklicne poti ni bilo usposobljenih za soočanje z agresivnim pacientom, trenutno se neizkušene se vedno počuti 52,4 % anketiranih. 85,7 % zaposlenih si trenutno želi dodatnega usposabljanja. Zdravstveni delavci pri nas in drugod po svetu nimajo dovolj ustreznega znanja in spretnosti za soočanje z agresivnim pacientom.
Razprava: Kljub temu da se skoraj polovica anketiranih počuti dovolj podkovane z znanjem o ukrepanju ob agresivnem izbruhu pacienta, vemo, da ni znanja nikoli preveč. Neznanje in neizkušenost zaposlenih sta resen problem, ki zaposlenega potisneta v življenjsko nevarne situacije, ker le ta ne zna pravilno ukrepati ob pojavu dogodka, ki vključuje agresivnega in nasilnega pacienta.
Ključne besede: duševna motnja, nasilen pacient, medicinska sestra, sposobnost
Objavljeno v DKUM: 07.10.2020; Ogledov: 851; Prenosov: 84
Celotno besedilo (530,50 KB) |
5. Zagotavljanje zdravega življenjskega sloga pri pacientih z depresivno motnjo v različnih starostnih obdobjihVanesa Gjerkeš, 2019, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Depresija spada med najpogostejše duševne motnje v današnjem času. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti kakšen je življenjski slog pacientov z depresivno motnjo v različnih starostnih obdobjih in v kolikšni meri uspejo pacienti ohraniti zdrav življenjski slog. Z zdravim življenjskim slogom v vseh življenjskih obdobjih lahko preprečimo nastanek številnih bolezni ali pa vsaj omilimo njihov potek. Zdrav življenjski slog ima pomembno vlogo tudi pri zdravljenju depresije.
Metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem pa kvantitativno metodo dela. Kot instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Rezultate raziskave smo statistično obdelali v programih Microsoft Office Word in Excel.
Rezultati: Ugotovili smo, da več kot polovica anketiranih (58 %) meni, da za svoje zdravje skrbijo dovolj dobro. Ugotovili smo tudi, da 10 % anketiranih ni nikoli telesno dejavnih in da povprečno spijo 7,32 ure na noč. Več kot polovica anketiranih (54 %) nikoli ne uživa alkoholnih pijač. 52 % anketiranih kadi oz. je kadilo.
Sklep: Zdrav življenjski slog ima pomembno vlogo pri zdravljenju depresije, saj blaži simptome depresije, ljudje se počutijo veliko boljše, če zdravo jedo, so telesno aktivni, ne kadijo, ne pijejo ter dovolj spijo.
Ključne besede: zdrav način življenja, duševna motnja, zdravljenje, simptomi, zdrava prehrana, telesna aktivnost
Objavljeno v DKUM: 15.03.2019; Ogledov: 1822; Prenosov: 162
Celotno besedilo (280,45 KB) |
6. Kakovost življenja pacienta s shizofrenijo v domačem okoljuKlemen Kelc, 2019, diplomsko delo Opis: Izhodišča, namen: Shizofrenija je kronična bolezen, ki močno vpliva na kakovost življenja pacienta s shizofrenijo. Zelo je pomembno njihovo bivanje v domačem okolju. Medicinska sestra/zdravstveni tehnik sta ključna člena, ki pomagata pri zdravljenju in premagovanju bolezni. Kakovost življenja je odvisna od promocije shizofrenije. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšne so ovire in težave, s katerimi se sooča pacient s shizofrenijo v svojem domačem okolju.
Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvalitativna metoda dela, saj smo za potrebe študije primera uporabili intervju. Ta je bil izveden s pacientko, obolelo za shizofrenijo, v njenem domačem okolju. Pacientka je bila izbrana namensko. Analiza vprašalnika je potekala med intervjuvanjem in se je zaključila, ko smo dokončno uredili pridobljene podatke. Med intervjujem smo preverjali verodostojnost odgovorov. Pri urejanju podatkov smo se opirali na značilnosti kvalitativne analize.
Rezultati: Spremembe v osnovnih življenjskih aktivnostih so tiste, ki pacientko najbolj prizadenejo in nanjo vplivajo. Njen govor in zaznavanje okolice je drugačno in to se je dotakne. Kljub vsemu ima pozitiven pristop, kar je najverjetneje glavni razlog za dobro obvladovano bolezen. Pacientka težko skrbi za nakup osnovnih življenjskih potrebščin in plačevanje položnic. Lastne družine si ni ustvarila, pomoč ji nudijo sovaščani.
Diskusija in zaključek: Shizofrenija spremeni človeka. Bolezen je kronična in težko obvladljiva. S pomočjo lahko pacient živi v domačem okolju in se sooča z vsakdanjimi aktivnostmi. Pomoč in opora sta pomembni za kakovost življenja pacienta s shizofrenijo, kar pripomore tudi k sprejetosti v družbi.
Ključne besede: duševna motnja, promocija shizofrenije, zdravljenje shizofrenije, življenjske potrebe, vloga medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 15.03.2019; Ogledov: 1547; Prenosov: 247
Celotno besedilo (493,19 KB) |
7. Vpliv bipolarne motnje na odnose v družiniAnja Bevc, 2019, diplomsko delo Opis: Bipolarna motnja je pogosto, zapleteno in ponavljajoče se hudo duševno stanje s progresivnimi motnjami socialne in kognitivne funkcije. Raziskave kažejo, da ta motnja vpliva na 1,5 % populacije. Za bipolarno motnjo je značilna manija z epizodami depresije. Bipolarna motnja je huda bolezen, ki resno vpliva na življenja prizadetih in na njihove družine. V diplomskem delu smo raziskali, kako se z bipolarno motnjo spopadajo pacientovi svojci in kakšen je vpliv bolezni na njihove medsebojne odnose.Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Temo diplomskega dela smo raziskali z analiziranjem relevantne literature, katero smo preučili s pomočjo virov najdenih v podatkovnih bazah ScienceDirect, Web of Science, CINAHL in PubMed. Kakovost življenja osebe z bipolarno motnjo je slabša in te osebe potrebujejo veliko pomoči s strani družine. Prav tako pa mora družina svojcu nuditi veliko podpore in sočutja. Svojci morajo biti poučeni o bolezni in ukrepih, s katerimi pacientu nudijo dodatno podporo in lažji potek bolezni. Družina se velikokrat spopada s čustveno izgorelostjo in krizo. Velik pomen imajo tudi medicinske sestre, ki morajo svojce poučiti o bipolarni motnji in ukrepih.Bipolarna motnja močno vpliva na kakovost življenja prizadetega in odnose med družinskimi člani. Menimo, da bi bil pri pacientu potreben intenzivnejši individualni pristop. Potrebno bi bilo tudi večje informiranje svojcev o bipolarni motnji, svetovanje in zdravstveno vzgojo bolezni.
Ključne besede: depresija, manija, družinski odnosi, duševna motnja, pacient z bipolarno motnjo, analiza literature.
Objavljeno v DKUM: 13.02.2019; Ogledov: 1834; Prenosov: 265
Celotno besedilo (338,61 KB) |
8. Težave družine pacienta s shizofrenijo in vrste pomočiMagdalena Šauperl, 2018, diplomsko delo Opis: Shizofrenija je kronična bolezen, ki zahteva dolgotrajno zdravljenje in rehabilitacijo. Pri tem ima veliko vlogo tudi družina obolelega. Nemalokrat se pojavijo težave na katere družina ne zna primerno odreagirati, večinoma zaradi pomanjkanja informacij in neinformiranosti o pravilnih prijemih. Skrbeti za obolelega svojca ni lahka naloga, zato družina velikokrat potrebuje pomoč. V Republiki Sloveniji je na voljo veliko oblik pomoči v sklopu javnega ali zasebnega sektorja, veliko vrst pomoči je na voljo tudi preko prostovoljnih organizacij, ki pomagajo ljudem v stiski. V diplomskem delu smo raziskali katere so najpogostejše težave s katerimi se srečuje družina pacienta s shizofrenijo in kakšne vrste pomoči in podpore so družini pacienta s shizofrenijo na voljo. Pri pisanju smo uporabili deskriptivno metodo dela. Temo smo raziskali z analiziranjem relevantne literature, katero smo pregledali in preučili s pomočjo knjižnih virov najdenih v prostorih Univerzitetne knjižnice v Mariboru in s pomočjo spletnih baz podatkov Google Schoolar, COBIS in PubMed. Ugotovili smo, da se družina pacienta s shizofrenijo srečuje z različnimi težavami, kot so skrb za prihodnost svojca, pomanjkanje informacij o bolezni svojca in s finančnimi težavami. Prav tako smo ugotovili, da je na voljo veliko vrst pomoči, ki so namenjene obolelemu svojcu in družini obolelega svojca. Najbolj prepoznavne vrste pomoči so na voljo s strani nevladnih organizacij, ki nudijo programe dnevnih centrov, zaposlovanja in stanovanjskih skupin. Pomembno je, da člani družine poiščejo pomoč in poskrbijo tudi zase in svoje blagostanje ter vzpostavijo varno klimo v kateri se oboleli svojec počuti varno.
Ključne besede: shizofrenija, duševna motnja, družina, vrste pomoči, obremenitev, svojci, rešitev, organizacije
Objavljeno v DKUM: 26.11.2018; Ogledov: 1381; Prenosov: 166
Celotno besedilo (599,31 KB) |
9. Vključitev delovnega terapevta v skupnostno obravnavoRenata Petrena, 2018, magistrsko delo Opis: Izhodišča, namen: Skupnostna psihiatrična obravnava (SPO) uporablja pri obravnavi oseb z duševnimi motnjami raziskovalno dokazane uspešne načine zdravljenja ter v praksi uspešne pristope, v timu pa sodeluje tudi delovni terapevt. Z raziskavo smo želeli opredeliti vključitev delovnega terapevta v tim SPO in prikazati izide obravnav delovnega terapevta pri osebah z duševno motnjo v njihovem domačem okolju. Raziskovalne metode: Uporabljen je bil kvantitativni pristop raziskovanja, ki temelji na metodologiji mešanih metod. Uporabljeni so bili standardizirani delovno terapevtski ocenjevalni testi (Kanadski test izvedbe okupacije – COPM, Ček lista interesov, Ocenjevanje skozi aktivnost - OSA, Kohlmanovo ocenjevanje življenjskih aktivnosti – KELS, Vprašalnik o strukturi dneva), pri katerih je bila uporabljena opisna metoda interpretiranja rezultatov. Individualne delovno terapevtske obravnave so se izvajale pri osmih osebah starih od 32 do 75 let, kar predstavlja 22,2 % izbrane populacije. Dobljene podatke smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel in SPSS. Uporabljen je bil binomski test in analiza kodiranja besedila. Rezultati: Vključeni v raziskavo so imeli težave predvsem na področju dnevnih aktivnosti. Ocenjevalni instrumenti so, razen ocene funkcioniranja KELS, po zaključku 6-mesečne obravnave prikazali napredek in večjo samostojnost. Področja človekovega delovanja so se tekom obravnave izboljšala, kar je potrdilo tudi zadovoljstvo vključenih. Diskusija in zaključek: Delovni terapevt je pomemben član tima SPO saj vpliva na dvig kvalitete posameznikovega funkcioniranja in veča samostojnost v njegovem domačem okolju. Potrebe po izvajanju storitev ter pričakovanja smernic delovne terapije oseb s hudo ali ponavljajočo obliko duševnih motenj pa so vedno večje.
Ključne besede: duševna motnja, psihiatrično zdravljenje, obravnava v skupnosti, delovna terapija, delovno terapevtska obravnava
Objavljeno v DKUM: 15.11.2018; Ogledov: 3191; Prenosov: 591
Celotno besedilo (6,39 MB) |
10. Obravnava pacienta z duševno motnjo v nadzorovani obravnaviManuela Rotar, 2018, diplomsko delo Opis: Dandanes se z duševno motnjo srečuje veliko ljudi in njihovo število z vsakim letom narašča, saj na razvoj duševne motnje vplivajo različni dejavniki. Oseba s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo ima možnost obravnave v nadzorovani obravnavi, ki se izvaja na osnovi sklepa sodišča in je pod nadzorom psihiatrične bolnišnice. Obravnava poteka v skladu z načrtom nadzorovane obravnave izven psihiatrične bolnišnice, v domačem okolju osebe. V diplomskem delu smo predstavili posebnosti in prednosti obravnave ter najpogostejše duševne motnje, ki se obravnavajo v nadzorovani obravnavi. Poudarili smo tudi pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za zdravljenje, in ugotavljali, ali obstajajo pomanjkljivosti in slabosti vodenja bolnika v okviru nadzorovane obravnave. Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili na osnovi že obstoječih pisnih virov domače in tuje strokovne literature. Ugotovili smo, da so najpogosteje obravnavane duševne motnje v nadzorovani obravnavi shizofrenija, trajne blodnjave motnje, shizoafektivna motnja, bipolarna afektivna motnja in ponavljajoča se depresivna motnja. Ker nadzorovana obravnava poteka v domačem okolju, pripomore k izboljšanju funkcionalnih sposobnosti in k večji samozavesti obravnavanega bolnika. Po drugi strani pa obravnava poseže v bolnikove pravice, glede prostovoljnega zdravljenja oziroma obravnave.
Ključne besede: Zakon o duševnem zdravju, nadzorovana obravnava, skupnostna obravnava, koordinator nadzorovane obravnave, huda in ponavljajoča se duševna motnja.
Objavljeno v DKUM: 04.06.2018; Ogledov: 3216; Prenosov: 378
Celotno besedilo (929,58 KB) |
