| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SEKURITIZACIJA DRUGORAZREDNIH HIPOTEKARNIH POSOJIL KOT EDEN OD RAZLOGOV ZA FINANČNO KRIZO
Ana Bizjak, 2010, diplomsko delo

Opis: Na trgu drugorazrednih hipotekarno zavarovanih vrednostnih papirjev so se v letu 2007 zvrstili dogodki, ki so napolnili naslovnice vseh strokovnih in manj strokovnih revij, časopisov in spletnih portalov. V zadnjem desetletju se je trg izvedenih finančnih instrumentov razvil do te mere, da je bilo že skoraj težko najti človeka, ki ne bi bil na nek način udeležen na njem. Splošna spodbuda s strani države in hitro rastoče cene stanovanjskih enot so ameriškemu prebivalstvu vlivale pogum in zaupanje ter dajale finančno oporo za nepremišljeno zapravljanje. Nihče se ni ukvarjal s tveganjem neplačil, saj so si ga udeleženci sekuritizacijskega procesa spretno podajali med sabo in na koncu nihče več ni vedel, komu za kaj odgovarja. V nepremičninski evforiji ni bilo težko prodati hipoteke, za njeno odobritev pa niso bili več potrebni tradicionalni pogoji. Posojilodajalčev edini cilj je bila odobritev čim večjega števila hipotekarnih posojil, katerih tveganje neplačil je prodal naprej tretjim osebam, zato ga ni zanimala sposobnost posojilojemalcev za odplačevanje posojil. Da pa je bila mera polna, so bile rekordno nizke tudi obrestne mere, tako da je bila splošna evforija še večja. Splošno prepričanje je bilo, da lahko izgubiš le, če ne sodeluješ. Tako se je balon vztrajno napihoval in izgledalo je, da ne bo nikoli počil. Vendar temu ni bilo tako. V trenutku zvišanja obrestnih mer, ki znižujejo cene stanovanjskih enot, je bilo te pravljice hitro konec. Ameriška hišica iz kart se je podrla. Zgodba se verjetno ne bi odvijala na tak način, če bi bilo govora le o prvorazrednih posojilih. Na trgu pa je bilo vsak dan več drugorazrednih posojilojemalcev, katerim za odobritev posojila ni bilo več treba izpolnjevati strogih pogojev. Iz takih slabih posojil so se nadalje oblikovali vrednostni papirji z boljšo bonitetno oceno, kot bi bila bonitetna ocena posameznih vrednostnih papirjev v svežnju, ter jih tako dražje prodali vlagateljem. Pomembno vlogo pri nastanku težav in zlomu na trgu drugorazrednih hipotek so imeli posamezni udeleženci sekuritizacijskega procesa in konflikti, ki so zaradi asimetrije informacij nastali med njimi. Vedno je eden od udeležencev razpolagal z več informacijami kot ostali, kar je z nekaj spretnostmi lahko uporabil v svoj prid oziroma v škodo nasprotnika. V diplomskem delu smo še poseben poudarek namenili posameznim udeležencem, kot so državne in bonitetne agencije. S strani vlade ustanovljena podjetja (državne agencije) predstavljajo začetnike trga hipotekarno zavarovanih vrednostnih papirjev. Njihova glavna posebnost so garancije, ki jih nudijo za odobrena posojila. Bonitetne agencije po drugi strani z izdajanjem bonitetnih ocen krojijo usodo vrednostnim papirjem, izdajateljem, podjetjem, državam idr. V želji po čim višji bonitetni oceni se podjetja poslužujejo različnih načinov za izboljšanje kreditne kredibilnosti. Posojilojemalčeve zmožnosti za odplačevanje posojila pa so opisane s posebnimi FICO vrednostmi, ki veljajo za najbolj razširjene posojilne ocene v Združenih državah Amerike.
Ključne besede: sekuritizacija, drugorazredni hipotekarno zavarovani vrednostni papirji, nepremičninski balon, finančna kriza, bonitetna agencija, asimetrija informacij
Objavljeno: 08.03.2011; Ogledov: 2521; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (644,02 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici