1. RAZSEŽNOSTI AKTUALNE FINANČNE KRIZEAndreja Jambrašič, 2010, diplomsko delo Opis: Razlogov nastanka finančne krize je veliko in so povezani med seboj. Združene države Amerike so vzpodbujale lastništvo nepremičnin, kar je privedlo do povečanega povpraševanja po hipotekarnih posojilih, kar so še dodatno vzpodbujale nizke obrestne mere. Posojilni pogoji so se začeli krhati in naraščala je ponudba finančnih inovacij. Pojavilo se je listinjenje, ki predstavlja združevanje hipotekarnih posojil v velike pakete in njihova prodaja. Ameriške kot tudi evropske banke in zavarovalnice so kupovale te zapakirane kredite in se v trenutku, ko kreditojemalci niso bili sposobni odplačevati kreditov, znašle v nezavidljivem položaju. Mnogo hipotekarnih posojil je bilo odobrenih na podlagi posojilojemalčeve izjave o dohodku, brez preverjanja njegovega finančnega stanja. Ko so obrestne mere za najeta posojila začela naraščati in je počil nepremičninski balon, so cene nepremičnin zgubljale vrednosti in ljudje niso bili več sposobni odplačevati kreditov. Dolg je postal večji kot vrednost zastavljene nepremičnine.
Propadle so banke in druge finančne institucije. Zgodile so se nacionalizacije finančnih institucij in odpisi »slabega premoženja«. Izgube bank so pripeljale do medsebojnega nezaupanja na bančnem trgu, s tem pa se je močno zmanjšala likvidnost finančnega trga. Razmere na trgu so pripeljale tako daleč, da nobena banka ni bila pripravljena posojati denarja, saj ni bila prepričana o kreditni sposobnosti nasprotne stranke. To pa je vodilo do finančnega krča.
Slovenija kot majhno odprto gospodarstvo ni ostala imuna na dogajanje v ZDA in Evropi. Slovenske banke niso utrpele velikih izgub iz naslova »slabih naložb«, vsekakor pa so jih prizadeli posledični učinki upada likvidnosti na medbančnem trgu. Izvozna podjetja se soočajo z zmanjšanjem in odpovedmi naročil, kar je privedlo do odpuščanj in naraščajoče brezposelnosti.
V reševanje krize so se vključile države z reševalnimi paketi in centralne banke z zniževanjem ključnih obrestnih mer in širokim spektrom ukrepov.
Na vprašanja, ali smo dosegli dno krize, kdaj se bo kriza končala, kakšne bodo posledice, ali so sprejeti ukrepi dovolj učinkoviti in kako hitro bo okrevanje, lahko le ugibamo.
Ključne besede: drugorazredna hipotekarna posojila, listinjenje, zadolžnice zavarovane z dolgom, finančna kriza, kreditni krč, protikrizni ukrepi.
Objavljeno v DKUM: 12.08.2010; Ogledov: 2760; Prenosov: 352
 Celotno besedilo (571,12 KB) |
2. PRAVNA PROBLEMATIKA FINANČNE KRIZE Z VIDIKA STRUKTURIRANIH FINANČNIH INSTRUMENTOVMiran Vrbanić, 2010, diplomsko delo Opis: Finančna kriza, ki ima svoje korenine v ameriškem nepremičninskem trgu, je hitro prerasla v svetovno gospodarsko recesijo. Vzrok temu je bila izjemna povezanost finančnega sistema, z izpostavljenostjo drugorazrednim hipotekarnim posojilom ter ugodna pravna pravila, ki so dovoljevala prenos tveganja na druge finančne subjekte in investitorje.
Prenos kreditnega tveganja je omogočal institut listinjenja, ki v osnovi predstavlja izdajo vrednostnih papirjev, na podlagi kritnega premoženja. Vrednost tem vrednostnim papirjem je predstavljal bodoči denarni tok olistinjenih hipotekarnih posojil. Ko so kreditojemalci, zaradi povečane referenčne obrestne mere, prenehali plačevati svoje anuitete; premije imetnikom teh vrednostnih papirjev niso bile izplačane.
Posebnost teh vrednostnih papirjev je netransparenten način njihove kreacije, kjer se ni vedelo kakšno kritje vsebujejo. Zaradi takšne strukture na emisije različnih bonitetnih ocen, jih imenujemo strukturirani finančni instrumenti. So pa hipotekarna posojila bila kritno premoženje samo določeni vrsti strukturiranih finančnih instrumentov, ostali so tako vsebovali kritje v delih emisij drugih strukturiranih finančnih instrumentov in tako se je nadaljevalo do izjemno velike netransparentnosti in negotovosti. Ko investitorjem niso bile več izplačane premije, je trg zgubil zaupanje v vse vrste strukturiranih finančnih instrumentov. Tudi v tiste, ki niso bili osnovani na drugorazrednih hipotekarnih posojilih. Investitorji so se začeli umikati in nastajale so težave z likvidnostjo - domine so padale.
Diplomsko delo uvodoma predstavlja korelacijo nepremičninskega trga in trga finančnih instrumentov ter tako postavlja strukturirane finančne instrumente v kontekst finančne krize. Bistvo pričujočega dela pa je v predstavitvi okoliščin in interpovezanosti finančnih instrumentov, ki so botrovale nastanku finančne krize. Pravna pravila, ki so nalagala finančnim institucijam kapitalsko ustreznost glede na njihovo izpostavljenost, so bila sprva zastarela, kasneje pa nezadostna in tako omogočala kapitalsko arbitražo s pomočjo listinjenja. Agencije za ocenjevanje bonitete so podajale najvišjim (ne najvarnejšim delom emisij) svoje najvišje ocene in tako pretentale »naivne« investitorje ter celotni trg.
Ključne besede: finančna kriza, drugorazredna hipotekarna posojila, listinjenje, prenos kreditnega tveganja, kapitalska arbitraža, kapitalska ustreznost, strukturirani finančni instrumenti, kreditni izvedeni finančni instrumenti, vrednostni papirji, interpovezanost
Objavljeno v DKUM: 12.07.2010; Ogledov: 2708; Prenosov: 260
Celotno besedilo (7,45 MB) |
3. HIPOTEKARNI TRG ZDA V LUČI KRIZESimon Olup, 2009, diplomsko delo Opis: 7 Povzetek
Na ameriškem hipotekarnem trgu igra listinjenje pomembno vlogo. Finančne institucije s pomočjo tega postopka najrazličnejše terjatve, med drugim tudi hipoteke, zapakirajo v posebne pakete terjatev. Nato na podlagi teh terjatev izdajo vrednostne papirje, ki jih prodajo investitorjem na trgu. Ti investitorji prihajajo iz vrst investicijskih bank, hedge skladov, pokojninskih skladov, fizičnih oseb itd. Kreditno tveganje se na ta način prenese na investitorje v izvedene vrednostne papirje, hipotekarnim ustanovam pa se omogoči izdajanje novih kreditov.
Ko je na trgu zmanjkalo kreditojemalcev, ki ustrezajo pogojem za pridobitev hipotekarnega posojila, so hipotekarne ustanove začele posojati denar tudi drugim, kreditno manj sposobnim strankam. Začela se je era t.i. drugorazrednih hipotekarnih posojil. Sistem je funkcioniral dokler so cene nepremičnin na trgu rasle.
Ko so v ZDA po dolgih letih rasti cen nepremičnin, cene le-teh nenadno padle, se je zgodil t.i. domino efekt. Lastniki stanovanjskih hiš niso več odplačevali kreditnih anuitet. Finančne institucije, ki so hipoteke sekuritizirale in vrednostne papirje prodale investitorjem so ostale brez prilivov denarja iz naslova hipotek. Zastavljene nepremičnine so zasegli in jih prodali na trgu. Sčasoma je nepremičninski trg postal preplavljen z nepremičninami, ki so bile na prodaj, kar je generiralo padec njihovih cen. Sekuritizator tako ni mogel poravnati obveznosti do investitorjev, niti ni mogel prodati novih izvedenih vrednostnih papirjev. Investitorji so v paniki množično prodajali vrednostne papirje in tako sprožili padec cen le-teh. Ker so bili ti vrednostni papirji v portfeljih mnogih bank, skladov in drugih finančnih institucij, je njihov padec povzročil velike zdrse številnih borznih indeksov. Tako se je kriza prenesla iz nepremičninskega še na finančni trg.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: hipotekarni trg, listinjenje, izvedeni vrednostni papirji, zadolžnice zavarovane z dolgom, drugorazredna hipotekarna posojila, hipotekarna kriza.
Objavljeno v DKUM: 16.07.2009; Ogledov: 2997; Prenosov: 295
Celotno besedilo (449,61 KB) |
