1. Praktični vidiki razvijanja likovne apreciacije v drugem triletju osnovne šole : magistrsko deloValerija Petrič, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo Praktični vidik razvijanja likovne apreciacije v drugem triletju osnovne šole je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Dotaknili smo se problema razvijanja likovne apreciacije pri učencih drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole – v četrtem in petem razredu. Pri tem smo uporabili pet različnih reprodukcij umetniških del slovenskih avtorjev. V teoretičnem delu smo na kratko predstavili likovno umetnost v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, osnovne oblike zaznave, ustvarjalnost, vrednotenje, likovno apreciacijo, percepcijo in recepcijo. Predstavili smo vlogo likovne apreciacije v komunikaciji med učencem in umetniškim delom, značilnosti apreciacije in kako razvijati likovno apreciacijo. V empiričnem delu smo predstavili učenčeve odgovore, ki smo jih z izvajanjem učne ure likovne vzgoje pridobili v četrtem in petem razredu osnovne šole. Za samostojno tehniko zbiranja podatkov smo izbrali skupinski intervju in metodo zvočnih posnetkov, ki smo jih posneli med raziskavo. Uporabili smo pet reprodukcij slovenskih umetnikov in naredili primerjavo med razredoma. Učno uro smo obogatili z medpredmetnimi povezavami. Ob stiku reprodukcij smo apreciacijo primerjali glede na razred ter na ta način podajali vertikalen pregled kvantitete in kvalitete likovnih pojmov. V raziskavi je vse skupaj sodelovalo 34 učencev od tega 20 fantov in 14 deklic. Raziskavo smo izvedli na podružnici osnovne šole Pohorskega odreda Slovenska Bistrica - Ložnica. Rezultati so nam pokazali, da vsi učenci dobro sprejmejo in ponotranjijo reprodukcije umetniških del. Odzivi so bili domišljijski, spontani in igrivi. Pojavile so se razlike v poznavanju likovnih pojmov glede na razred, vendar so neznane pojme hitro osvojili. Izbrana metoda glede na posamezno umetniško delo se je tako pokazala kot učinkovita in primerna za poučevanje likovne umetnosti v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Učenci so se tako med sproščenim pogovorom nezavedno učili, s tem pa smo dosegli, da so umetniška dela dobro opazovali in tako vzpostavili pozitiven odnos do reprodukcij.
Ključne besede: drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, metoda estetskega transferja, likovna apreciacija, percepcija, recepcija
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 894; Prenosov: 48
 Celotno besedilo (2,13 MB) |
2. Celostna obravnava zdravega življenjskega sloga v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobjuJana Košir, 2021, magistrsko delo Opis: Glavni namen magistrske naloge je analiza učnih načrtov za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje in razvoj ter priprava primerov učnih priprav, ki bodo medpredmetno celostno povezovale zdrav življenjski slog. Na podlagi tega smo raziskali aktualno literaturo s področja življenjskega sloga, analizirali raziskave, projekte in programe, ki so bili v šolski sistem vpeljani z namenom preverjanja in izboljšanja življenjskega sloga, nato pa analizirali učne načrte za 4. in 5. razred osnovne šole. Ugotovili smo, da so vsebine življenjskega sloga v učnih načrtih razdeljene med več različnih šolskih predmetov, da učiteljev ne spodbujajo k celostni obravnavi življenjskega sloga, da v njih niso vključeni cilji s področja spanja in počitka, čeprav ti vedenji spadata med ključna vedenja, ki vplivajo na oblikovanje življenjskega sloga, prav tako pa tudi, da v učnih načrtih ni predvidena celostna obravnava življenjskega sloga. Na podlagi dobljenih spoznanj smo nato oblikovali šest primerov učnih priprav za 4. in 5. razred osnovne šole v obliki medpredmetnih povezav, kjer smo povezali učne cilje in vsebine s področja gibanja, prehrane, ustne higiene ter duševnega zdravja s šestimi šolskimi predmeti; to so šport, naravoslovje in tehnika, družba, glasbena umetnost, slovenščina in matematika. Učne priprave sestavljajo konkretne dejavnosti, ki jih učitelj lahko uporabi pri obravnavi življenjskega sloga.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, zdravje, splošno dobro počutje, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, učni načrt
Objavljeno v DKUM: 23.03.2021; Ogledov: 1715; Prenosov: 193
Celotno besedilo (1,85 MB) |
3. Pravopisna zmožnost učiteljev razrednega poukaKatja Koren, 2019, magistrsko delo Opis: Pravopisna zmožnost je sposobnost obvladovanja in uporabe pravil pri pisanju določenega jezika. Pri pravopisni zmožnosti sta zelo pomembni dejavnosti natančno branje in pisanje.
V magistrskem delu z naslovom Pravopisna zmožnost učiteljev razrednega pouka so v teoretičnem delu predstavljeni sporazumevanje, pismenost, operativni cilji iz učnega načrta za slovenščino ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja, standardi znanja, slovenski pravopis ter pravila iz pravopisa, vezana na cilje pravopisne zmožnosti. V empiričnem delu predstavljamo raziskavo, v kateri je sodelovalo 105 učiteljev razrednega pouka na slovenskih osnovnih šolah. S pomočjo testa v obliki besedila, v katerem je bilo 67 pravopisnih napak, sestavljenih po operativnih ciljih pravopisne zmožnosti iz učnega načrta za slovenščino (2011) ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja, smo preverjali pravopisno zmožnost učiteljev razrednega pouka. Učitelji so morali besedilo pravopisno popraviti brez pomoči pravopisa in drugih pripomočkov. Pravopisno zmožnost smo primerjali med učitelji razrednega pouka s podeželskih in mestnih šol.
Pri popravljanju besedila so bili učitelji najbolj uspešni pri zapisovanju imena jezikov (99,0 %), najmanj uspešni pa pri uporabi oklepaja (66,7 %). Veliko težav so imeli tudi pri uporabi končnih ločil na koncu enostavčnih in večstavčnih povedi. Slabši rezultati so bili tudi pri zapisovanju imen praznikov, predvsem pri prazniku gregorjevo.
Menimo, da so učitelji pravopisno dobro usposobljeni. Upamo, da svoje znanje občasno nadgrajujejo z izobraževanji ali dodatnimi gradivi.
Ključne besede: pravopis, pravopisna zmožnost, učni načrt za slovenščino, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, operativni cilji in standardi znanja
Objavljeno v DKUM: 08.11.2019; Ogledov: 1477; Prenosov: 177
Celotno besedilo (1,20 MB) |
4. Stališča staršev do nacionalnega preverjanja znanja ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobjaMateja Škalič, Milena Ivanuš-Grmek, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: V članku predstavljamo stališča staršev do nacionalnega preverjanja znanja ob koncu drugega vzgojnoizobraževalnega obdobja. Podrobneje prikazujemo stališča staršev do upravičenosti nacionalnega preverjanja znanja ter do spodbujanja otrok za priprave nanj. V teoretičnem delu opredelimo preverjanje znanja in natančneje predstavimo nacionalno preverjanje znanja, v nadaljevanju pa predstavimo rezultate raziskave, ki je bila izvedena v letu 2014. V raziskavi je sodelovalo 209 staršev šestošolcev iz Podravske in Pomurske regije. Rezultati raziskave kažejo, da je dosežek otroka na nacionalnem preverjanju znanja za starše dobra povratna informacija o otrokovem znanju, vendar menijo, da ne pokaže otrokovega celostnega znanja. Nadalje ugotavljamo, da starši s končano osnovno šolo ter starši, ki bivajo v Pomurski regiji, pripisujejo pomembnejšo vlogo pri spodbujanju otrok pri pripravah na nacionalno preverjanje znanja bolj učiteljem kot sebi. Rezultati raziskave nas tudi opozarjajo, da so učenci iz Pomurske regije z vidika vpletenosti staršev v manj stimulativnem okolju.
Ključne besede: nacionalno preverjanje znanja, starši, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, Podravska regija, Pomurska regija
Objavljeno v DKUM: 03.10.2017; Ogledov: 1561; Prenosov: 162
Celotno besedilo (170,23 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Pravopisna zmožnost šestošolcev glede na vrsto preverjanja znanjaŠpela Brumec, 2017, magistrsko delo Opis: Pravopisna zmožnost pomeni obvladanje prvin in pravil pisanja danega jezika. Lahko bi rekli, da je pismen tisti, ki zna brati in pisati. Pismenost je dejavnost, ki pa vključuje seveda tudi druge številne človekove sposobnosti.
Namen magistrskega dela z naslovom Pravopisna zmožnost šestošolcev glede na vrsto preverjanja znanja je bil z dvema različnima tipoma pisnega preverjanja znanja preveriti pravopisno zmožnost učencev na koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. V teoretičnem delu so opisane vse štiri jezikovne dejavnosti, pojmi, vezani na pravopis in pravopisno zmožnost, ter predstavljeni različni tipi nalog in preverjanja znanja. Predstavljeni so tudi operativni cilji in standardi znanja iz učnega načrta za slovenščino v osnovni šoli (2011), povezani s pravopisno zmožnostjo učencev na koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati preverjanja pravopisne zmožnosti šestošolcev glede na vrsto preverjanja znanja. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Raziskavo smo izvedli na izbrani osnovni šoli v severovzhodni Sloveniji na vzorcu 63 šestošolcev. Pravopisno zmožnost učencev smo preverjali z dvema različnima tipoma testa znanja s pravopisnimi napakami, ki naj bi jih učenci ustrezno popravili. V obeh testih je bilo zajetih 21 operativnih ciljev, vezanih na pravopisno zmožnost na koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Najprej smo primerjali rezultate pravopisne zmožnosti šestošolcev glede na tip preverjanja znanja (primerjava za vsakega učenca posebej in za vse skupaj) ter ugotovili, v kolikšni meri tip preverjanja znanja vpliva na rezultate pri preverjanju. Zanimala nas je pravopisna zmožnost posameznih učencev in tudi primerjava uspešnosti glede na spol. Zanimala nas je tudi uspešnost doseganja posameznih ciljev iz veljavnega učnega načrta za slovenščino, vezanih na pravopisno zmožnost; preverili smo doseganje ciljev glede na tip preizkusa znanja, skupno pri vseh učencih in ločeno glede na spol. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da večina učencev delno dosega operativne cilje, vezane na pravopisno zmožnost ob koncu šestega razreda. Uspešnost se razlikuje na vrsto preverjanja znanja. Učenci so bili uspešnejši pri reševanju testa, ki je bil razdeljen na posamezne naloge, manj pa pri reševanju testa v obliki besedila. To je bilo pričakovano, saj so v preverjanju z nalogami navodila posameznih nalog učence usmerjala k posamezni pravopisni temi. Pokazale so se tudi razlike v pravopisni zmožnosti med deklicami in dečki. Uspešnejše so bile deklice.
Ključne besede: pismenost, pravopisna zmožnost, pravopis, vrste preverjanja znanja, učni načrt slovenščina, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje
Objavljeno v DKUM: 16.08.2017; Ogledov: 1460; Prenosov: 363
Celotno besedilo (1,07 MB) |
6. STALIŠČA STARŠEV DO NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA OB KONCU DRUGEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBDOBJAMateja Škalič, 2015, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi prikazujemo stališča staršev do nacionalnega preverjanja znanja ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Pri tem nas zanimajo stališča staršev do upravičenosti nacionalnega preverjanja znanja, lastne seznanjenosti, spodbujanja otrok za priprave in dosežkov otrok pri nacionalnem preverjanju znanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi so sodelovali starši šestošolcev (n=209) naključno izbranih devetih osnovnih šol v Pomurski in Podravski regiji. Pridobljene podatke smo kvantitativno obdelali s pomočjo programa SPSS. Rezultati kažejo, da je dosežek otroka na nacionalnem preverjanju znanja za starše dobra povratna informacija o njegovem znanju, vendar menijo, da ne pokaže celostnega znanja, saj je preverjanje le pisno. Starši menijo, da so jim rezultati, ki jih otrok doseže na preverjanju znanja, predstavljeni na razumljiv način. Menijo pa, da so o načinu izvajanja preverjanja znanja premalo seznanjeni. Starši s končano osnovno šolo in starši, ki bivajo v Pomurski regiji, menijo, da imajo pri spodbujanju otrok na nacionalno preverjanje znanja v primerjavi z učitelji manjšo vlogo. Starši iz Pomurske regije v primerjavi s tistimi iz Podravske menijo, da jim pri pripravah otroka na preverjanje znanja ni potrebno sodelovati. Ugotovljeno je bilo, da je rezultat, ki ga otrok doseže na nacionalnem preverjanju znanja, za starše pomemben. Staršem s končano nižjo stopnjo izobrazbe je pomembno, da je otrokov rezultat, ki ga doseže na nacionalnem preverjanju znanja, v skladu z njihovimi pričakovanji oziroma da jih otroci z dosežki zadovoljijo.
Ključne besede: stališča, starši, osnovna šola, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, nacionalno preverjanje znanja, preizkus znanja.
Objavljeno v DKUM: 08.10.2015; Ogledov: 2850; Prenosov: 168
Celotno besedilo (1,07 MB) |
7. MOTIVIRANOST SLOVENSKIH IN ŠPANSKIH UČENCEV ZA UČENJE TUJEGA JEZIKA NA RAZREDNI STOPNJI OŠTeja Jurak, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi primerjamo motivacijo učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja (VIO) osnovne šole (OŠ) v Sloveniji in Španiji za učenje tujega jezika (angleščine) ter motivacijo mlajših učencev v primerjavi s starejšimi v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Osredotočamo se na učenje tujega jezika v otroštvu, pri tem pa najprej opredelimo pojem motivacija, motivacija pri učenju, torej učna motivacija in njene vrste, kot sta notranja in zunanja motivacija ter specifično pri učenju tujega jezika na razredni stopnji OŠ. Temu sledi primerjava poučevanja in učenja tujega jezika (angleščine) na razredni stopnji v drugem VIO osnovne šole v Sloveniji in Španiji.
Namen empiričnega dela diplomske naloge je proučiti motivacijo učencev 2. VIO OŠ za učenje tujega jezika (angleščine) v Sloveniji, v primerjavi z učenci v Španiji. Podrobneje nas zanimata notranja motivacija (radovednost, interes, cilji in aspiracije) in zunanja motivacija (okolje − družina, učitelj; mediji − televizija, računalnik, glasba) učencev 2. VIO OŠ za učenje tujega jezika (angleščine) v Sloveniji v primerjavi z učenci 2. VIO OŠ v Španiji. Zanima nas tudi notranja motivacija mlajših učencev 2. VIO OŠ v primerjavi s starejšimi učenci 2. VIO OŠ. Primerjava je bila narejena na podlagi anketiranja učencev 2. VIO OŠ v Sloveniji in Španiji. Rezultati kažejo, da obstajajo statistične razlike, da so slovenski učenci 2. VIO OŠ bolj zunanje motivirani za učenje angleškega jezika kot španski učenci 2. VIO OŠ, predvsem zaradi vpliva okolja − družine, učitelja ter medijev − televizije, računalnika in glasbe. Pri tem ugotavljamo tudi, da obstajajo statistične razlike glede notranje motivacije za učenje angleškega jezika (slovenski učenci so bolj notranje motivirani za učenje angleškega jezika) predvsem, kadar govorimo o motivacijskih spodbudah, ki izvirajo iz učenca samega (npr. želi razumeti ali govoriti tuj jezik, zanima ga, kakšna je zgodba filma, prevod knjige/filma, prevod besedila neke popularne skladbe ...). Kadar pa govorimo, da na notranjo motivacijo vplivajo fizični pogoji (prijeten/neprijeten razred), metode poučevanja in aktivnosti, učitelj, uspeh/neuspeh pri učenju, pa ugotavljamo, da so za učenje angleškega jezika notranje bolj motivirani španski kot slovenski učenci 2. VIO OŠ, saj se je izpostavilo, da španski učenci zelo radi prihajajo k pouku angleščine v šoli, predvsem zaradi učiteljice in dejavnosti, ki jih izvajajo pri pouku tujega jezika. Ugotovili smo tudi, da so mlajši učenci 2. VIO OŠ (4. in 5. razredi) notranje bolj motivirani za učenje angleškega jezika kot starejši učenci 2. VIO OŠ (6. razredi).
Ključne besede: tuji jezik, drugo vzgojno- izobraževalno obdobje OŠ, notranja in zunanja motivacija.
Objavljeno v DKUM: 09.12.2014; Ogledov: 2436; Prenosov: 306
Celotno besedilo (1,03 MB) |
8. PRIPRAVE UČITELJEV IN UČENCEV NA NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA OB KONCU DRUGEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBDOBJATatjana Padovnik, 2013, diplomsko delo Opis: Nacionalno preverjanje znanja (v nadaljevanju NPZ) je pisno preverjanje znanja ob koncu drugega in tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki poteka na isti dan, ob istem času za vse učence in pod enakimi pogoji. Namen NPZ-ja je pridobiti povratno informacijo o delu učencev in njihovem znanju ter tudi o uspešnosti učiteljev in učinkovitosti šolskega sistema. S pomočjo raziskave sem želela ugotoviti, koliko učencev se odloča za sodelovanje na NPZ, glede na to da le-ti niso obvezni za vse učence, zakaj se odločajo za sodelovanje, kje se pripravljajo na nacionalne preizkuse in na kakšen način, kako dolgo potekajo priprave ter kako so učenci zadovoljni s pripravami učiteljev. Zanimalo me je tudi, kako pomembne se zdijo priprave učiteljem, če učence posebej pripravljajo na nacionalne preizkuse, kako motivirajo učence za priprave, in če si učitelji pri pripravah med seboj pomagajo. Pri raziskovalnem delu sem uporabila deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja. Podatke sem zbrala s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Ugotovila sem, da se večina učencev odloči sodelovati na NPZ, da dobijo povratno informacijo o svojem znanju. Priprave na NPZ se jim zdijo v povprečju srednje pomembne. Večina učencev se na NPZ pripravlja tako v šoli kot doma. Večinoma rešujejo stare preizkuse znanja. Učenci so s pripravami na NPZ v večji meri zadovoljni. Učitelji menijo, da so njihove priprave učencev na NPZ srednje pomembne. Za same priprave jih motivitrajo tako, da jim razložijo, da bodo z rezultati iz NPZ dobili povratno informacijo o svojem znanju. Menijo, da se učenci za nacionalne preizkuse potrudijo. Učitelji si pri pripravah na NPZ med seboj pomagajo velikokrat tako, da skupaj pripravijo naloge za učence. Naloge so največkrat podobne tistim iz nacionalnih preizkusov znanja.
Ključne besede: priprave, učitelji, učenci, nacionalni preizkusi znanja, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje.
Objavljeno v DKUM: 29.05.2013; Ogledov: 2251; Prenosov: 173
Celotno besedilo (1012,33 KB) |
9. PROJEKTNO DELO NA RAZREDNI STOPNJI OSNOVNE ŠOLEMateja Jeraj, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Projektno delo na razredni stopnji osnovne šole v teoretičnem delu podrobno opisuje lastnosti projektnega dela, saj učiteljevo poznavanje le-teh bistveno vpliva na kakovost izvajanja projektnega dela in prispeva h kvalitativnim premikom v delu osnovne šole in celotnem življenju. Skozi učni proces je pomembno poudarjanje aktivne vloge učenca in njegovo lastno konstruiranje, izgrajevanje in odkrivanje znanja. S tem je spremenjena tudi vloga učitelja, ki preide iz zgolj posredovalca in prenašalca znanja na raziskovalca, ki s premišljenim in sistematičnim delom na predznanju in idejah učencev posveča pozornost njihovemu nepopolnemu razumevanju in napačnim predstavam (Rutar Ilc, 2003, str. 173-174). Vse to omogoča projektno delo, kjer sta učitelj in učenec v enakovrednem odnosu in s kooperativnim delom oblikujeta ter usvajata znanje. Projektno delo temelji na skupinskem in timskem delu, skupnem dogovarjanju o ciljih, razvija ogromno možnosti za samostojno in odgovorno ravnanje in učencem krepi samozavest ter jih pripravlja na nadaljnje samostojno in poklicno življenje (Jank, Meyer, 2006, str. 36; povz. po Ivanuš Grmek idr., 2009, str. 39).
V empiričnem delu je opisana uporaba projektnega dela v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole. Raziskana je pogostost uporabe projektnega dela, najuspešnejši izvedeni projekti, vrsta znanja, ki je primerna za usvajanje s projektnim delom, kraj izvajanja projektnega dela, učiteljevo upoštevanje faz pri načrtovanju učnega procesa, temeljno načelo, ki vodi učiteljevo načrtovanje, velikost izvajanih projektov, učiteljevo vzdrževanje motiviranosti učencev, mnenje učiteljev o motiviranosti učencev in o kakovosti ter kvantiteti usvojenega znanja s projektnim delom, mnenje učiteljev o priljubljenosti projektnega dela med učenci ter o najpomembnejših prednostih in slabostih, ki jih učitelji pripisujejo vključevanju in uporabi projektnega dela v vzgojno-izobraževalni proces.
Ključne besede: projektno delo, vzgojno-izobraževalni proces, prvo in drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, učitelj, učenec, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 11.03.2013; Ogledov: 3290; Prenosov: 227
Celotno besedilo (1,15 MB) |
10. UPORABA INTERAKTIVNE TABLE PRI POUKU V PRVEM IN DRUGEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLEMateja Zadravec, 2011, diplomsko delo Opis: Naglo spreminjanje sodobnega sveta, ki mu je temeljno gibalo razvoj znanosti in tehnologije, se močno odraža tudi na vzgojno-izobraževalnem področju, kjer so se v zadnjih dvajsetih letih uveljavile številne novosti v organizaciji dela šol in pouka ter v strategiji poučevanja in utrjevanja učne snovi. Pomemben delež so prispevali tudi mediji, ki so postopno prodirali v naš vzgojno-izobraževalni sistem in dajali vzgojno-izobraževalnemu delu novo podobo. Uvajanje in uporaba medijev v izobraževanju je izpolnila vsaj dvoje pričakovanj: izobraževanje postaja vse dostopnejše, premoščene so fizične ovire oddaljenosti prostora in časa, in mediji omogočajo izboljšanje kakovosti izobraževanja v didaktičnem smislu (Blažič, Ivanuš Grmek, Kramar in Strmčnik, 2003).
Interaktivna tabla postaja pogosta tehnologija v naših šolah in je ob pravilni uporabi izjemen motivacijski pripomoček, ki pripomore k sodobnemu, nazornejšemu in učinkovitemu podajanju učne snovi ter uspešnejšemu doseganju učnih ciljev (Bučar, 2010).
V diplomskem delu so prikazani rezultati raziskave o uporabi interaktivne table pri pouku v prvem in drugem triletju (v nadaljevanju vzgojno-izobraževalno obdobje) osnovne šole, in sicer pogostost rabe interaktivne table pri pouku in pri posameznih predmetih, usposobljenost učiteljev za delo z interaktivno tablo, prednosti in pomanjkljivosti interaktivne table, znanje o možnostih oz. funkcijah interaktivne table, vpliv uporabe interaktivne table na odnos med učitelji in učenci ter delo učencev z interaktivno tablo.
Ključne besede: osnovna šola, prvo in drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, interaktivna tabla, učni mediji, informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), sodobno poučevanje
Objavljeno v DKUM: 07.11.2011; Ogledov: 6506; Prenosov: 581
Celotno besedilo (779,47 KB) |
