| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Kaj o ognju vedo in kako z njim ravnajo učenci drugega triletja
Doroteja Dvoršak, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Kaj o ognju vedo in kako z njim ravnajo učenci drugega triletja sestavljata 2 zaključeni celoti, ki se med seboj dopolnjujeta ter nadgrajujeta – teoretični in empirični del. Teoretični del sestavljajo naravoslovni, didaktični in geografski sklop. V naravoslovnem sklopu sta pojasnjena pojma ogenj in gorenje ter uporaba ognja in odnos do njega, opisan je pogled človekovega odnosa do ognja skozi zgodovino ter opredeljeni požari, njihove posledice in gašenje. Medtem sestavlja didaktični sklop analiza vseh učnih načrtov za pouk naravoslovja v osnovni šoli s stališča ognja, v geografskem sklopu pa sta opisani občini Trnovska vas in Ptuj, kjer stojita osnovni šoli, ki ju obiskujejo v raziskavo vključeni učenci. V empiričnem delu je opisana raziskava, katere namen je bil ugotoviti, kaj vedo učenci drugega triletja o ognju in požarih ter kako ravnajo v zvezi z njima. V raziskavo je bilo vključenih 186 učencev drugega triletja OŠ Mladika (n = 80) in OŠ Destrnik-Trnovska vas (n = 88), od tega 87 dečkov in 81 deklic četrtega (n = 54), petega (n = 80) in šestega (n = 34) razreda. Ugotovljeno je bilo, da vedo učenci petega razreda iz OŠ Destrnik-Trnovska vas o ognju več in z njim tudi najodgovorneje ravnajo ter da vključenost v gasilsko organizacijo ne vpliva na pravilnejše vedenje ali ravnanje z ognjem in požari.
Ključne besede: ogenj, osnovna šola, drugo triletje, znanje o ognju in požarih, ravnanje z ognjem in požari
Objavljeno: 03.12.2018; Ogledov: 445; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

2.
Povezanost med prehranjenostjo in kakovostjo življenja otrok
Mojca Drofelnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti razlike med prehranjenostjo in kakovostjo življenja fantov ter deklet. V raziskavo je bilo vključenih 236 otrok iz severovzhodne Slovenije, starih od 9 do 11 let. Od tega je bilo 123 fantov in 113 deklet. Podatke smo pridobili v okviru projekta Sodobni trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja OŠ mladine – socialni status in življenjski slog sta pomembna dejavnika otrokovega razvoja. Podatke smo pridobili s pomočjo vnaprej pripravljenih anketnih vprašalnikov. Za ugotavljanje kakovosti življenja otrok je bil uporabljen Kindlov vprašalnik Quality of Life Questionnaire for Children, prilagojen za uporabo v Sloveniji iz originalne nemško-angleške verzije. Za izračun indeksa telesne mase smo vsakemu otroku odmerili njegovo stojno višino, odčitali telesno težo in na podlagi izmerjenih podatkov izračunali vrednosti indeksa telesne mase po formuli: kg⁄m^2 . Zbrane podatke smo obdelali z računalniškim programom SPSS Statistic 21.0 v okolju Windows. Za ugotavljanje razlik v kakovosti življenja glede na status prehranjenosti je bila uporabljena analiza variance (ANOVA). Rezultati raziskave so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike v kakovosti življenja glede na status prehranjenosti za fante. Dekleta se v kakovosti življenja glede na status prehranjenosti statistično ne razlikujejo. Fantje z normalno telesno težo sicer poročajo o višji kakovosti življenja, vendar pa se skupina fantov z debelostjo postavlja na drugo mesto in šele nato skupina fantov s čezmerno telesno težo. Tako kot fantje o najvišji kakovosti življenja poročajo dekleta z normalno telesno težo. Ugotovitve kažejo, da sicer za skupino fantov ne moremo govoriti o statistično pomembnih razlikah v kakovosti življenja, vendar je mogoče opaziti, da najvišjo kakovost življenja vrednotijo otroci z normalno telesno težo. Tako je kljub temu mogoče sklepati, da ima status prehranjenosti pomembno vlogo pri kakovosti življenja otrok.
Ključne besede: debelost, podhranjenost, indeks telesne mase, kvaliteta življenja, drugo triletje.
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 685; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

3.
Vpliv socialnega položaja na športno dejavnost otrok v obdobju zgodnje adolescence
Anja Molnar, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bilo ugotoviti, povezanost izobrazbe očeta s športno dejavnostjo otrok v obdobju zgodnje adolescence. V raziskavi je sodelovalo 344 otrok iz severovzhodne Slovenije, starih od 9 do 11 let. Od tega je bilo 154 deklic, starih 10,4 leta (SO = 0,914) in 190 dečkov, starih 10,35 leta (SO = 0,945) Podatki, so bili pridobljeni v okviru projekta z naslovom »SODOBNI TRENDI TELESNEGA, GIBALNEGA IN OSEBNOSTNEGA RAZVOJA SLOVENSKIH OSNOVNOŠOLCEV – SOCIALNI STATUS IN ŽIVLJENJSKI SLOG STA POMEMBNA DEJAVNIKA OTROKOVEGA RAZVOJA«. Podatki o socialnem položaju družine so bili pridobljeni s pomočjo »Vprašalnika o socialnem položaju družine«. Vprašalnik, uporabljen v okviru te raziskave, za meritve športne dejavnosti, je vprašalnik »Gibalna dejavnost mladih«, ki je bil uporabljen v številnih slovenskih študijah. Starši anketirancev so bili z anketo seznanjeni in so z njo soglašali. Na osnovi izobrazbe očeta, smo otroke razdelili v skupine, katerih očetje imajo nizko, srednjo in visoko izobrazbo. Za ugotavljanje povezanosti športne dejavnosti s socialnim položajem je bila uporabljena analiza variance (ANOVA) in izračun velikosti učinka (η2). Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05 (p ≤ 0,05). Rezultati so pokazali, da izobrazba očeta statistično značilno vpliva na število minut na dan, ki jih dečki namenijo športni dejavnosti, ne pa tudi na športno dejavnost deklic. Dečki očetov s srednjo izobrazbo so na dan športno dejavni 92 minut, le 4 minute manj so športno dejavni dečki očetov z visoko izobrazbo. 60 minut na dan, pa športni dejavnosti namenijo dečki očetov z nizko izobrazbo. Pri deklicah so najbolj športno dejavne tiste, katerih očetje imajo visoko izobrazbo, te namenijo športni dejavnosti 64 minut. 11 minut manj športni dejavnosti na dan namenijo deklice iz skupine očetov s srednjo izobrazbo, 48 minut na dan pa so dejavne deklice iz skupine očetov z nizko izobrazbo.
Ključne besede: socialni status, gibalne dejavnosti, zgodnja adolescenca, drugo triletje, družbeni položaj, gibalne dejavnosti
Objavljeno: 04.04.2017; Ogledov: 849; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (951,61 KB)

4.
Primerjava javne in montessori osnovne šole glede na učne načrte za angleški jezik v drugem triletju
Ana Furlan, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je narejena primerjava učnega načrta montessori osnovne šole in javne osnovne šole za drugo triado za predmet angleščina. Primerjava je bila narejena na štirih področjih; opredelitev predmeta, splošni cilji, didaktična priporočila in minimalni standardi. Vsaka od primerjanih šol ima svoje pedagoške pristope, katerih cilj je vzgojiti samostojnega posameznika in ga pripeljati do znanja. Pri opredelitvi predmeta angleščina so odstopanja v številu ur angleščine v posameznih razredih ter vključitvi predmeta na predmetnik. Sicer pa na tem področju bistvenih razlik med šolama ni. Oba programa poudarjata angleščino kot pomemben predmet, saj gre za jezik, ki ga govorijo po celem svetu in je znanje angleščine, ne samo zaželeno pač pa tudi obvezno. Primerjava splošnih ciljev je pokazala razlike le v razporeditvi ciljev. Sicer pa razlik na tem področju med šolama ni. S primerjavo didaktičnih priporočil so bile ugotovljene najbistvenejše razlike. Razlike so posledica različnega koncepta šole in načina poučevanja, kjer se šola montessori strogo drži svoje filozofije, medtem ko je v javni osnovni šoli viden širši pristop. Primerjava minimalnih standardov pokazala nekaj razlik, ki se večinoma vezane na število ciljev in pa natančnost navodil učitelju. Ti so v učnem načrtu za javno osnovno šolo precej natančni. Minimalni standardi osnovne šole montessori so zelo splošni in kratko opisani. kar gre pripisati temu, da mora šola dosegati standarde in cilje, ki so določeni s strani države.
Ključne besede: Montessori osnovna šola, javna osnovna šola, učni načrt, drugo triletje, cilji, didaktična priporočila, minimalni standardi
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 923; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

5.
GOZDNA PEDAGOGIKA SKOZI OČI UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA
Mojca Sumrak, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Gozdna pedagogika skozi oči učiteljev razrednega pouka sestavljata dve zaključeni celoti, ki se med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta: teoretična in empirična. V teoretičnem delu predstavljamo izkustveno učenje, gozd kot življenjski prostor in učilnico ter vpliv gozda na posamezna področja otrokovega razvoja. V poglavju Gozdna pedagogika je predstavljen njen idejni izvor, pojavljanje v Sloveniji in njena uporaba. V empiričnem delu so predstavljeni izsledki raziskave vezani na:  poznavanje termina gozdna pedagogika,  njeno načrtovanje in izvajanje,  razloge za (ne)izvajanje le te. Ugotovili smo, da je gozdna pedagogika med intervjuvanimi učitelji dobro poznana; da se učitelji kljub kompetentnosti odločajo za sodelovanje z zunanjim izvajalcem; da učni načrt s svojimi vsebinami močno vpliva na odločitev za odhod v gozd ter da večina intervjuvanih učiteljev načrtuje več kot tri obiske gozda letno.
Ključne besede: gozdna pedagogika, prvo in drugo triletje, spoznavanje okolja, načrtovanje in izvajane
Objavljeno: 18.08.2016; Ogledov: 1838; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

6.
Vodenje aktivnosti v botaničnem vrtu v drugem triletju osnovne šole
Nastja Auguštin, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Vodenje aktivnosti v botaničnem vrtu v drugem triletju osnovne šole je predstavljen model naravoslovnega dneva za razrede drugega triletja osnovne šole. Teoretični del magistrskega dela je osredinjen na razvoj in dejavnike razvoja, ki vplivajo na ljudi. Predstavljen je predmet Naravoslovje in tehnika za četrti in peti razred ter predmet Naravoslovje za šesti razred. Zapisani so tudi cilji, s katerimi se učenci srečajo, ko obiščejo botanični vrt. Posebej so omenjeni zgodnje naravoslovje, uvajanje otrok v naravoslovje in izkustveno učenje, ki je bistvo naravoslovnih dnevov v naravi. Le z lastno izkušnjo otroci izkusijo poglobljeno doživetje, ki se jim vtisne v spomin in jih spremlja v nadaljnjem življenju. V empiričnem delu predstavljamo rezultate in podrobnejšo analizo o pridobljenem znanju učencev četrtega in petega razreda osnovne šole, ki so obiskali botanični vrt, v primerjavi s tistimi, ki te izkušnje niso imeli. Na podlagi rezultatov empiričnega dela smo v praktičnem delu izdelali in izvedli model naravoslovnega dneva, kjer so za vsak razred oblikovane postaje, prilagojene učnim ciljem in zmožnostim učencev.
Ključne besede: Izkustveno učenje, botanični vrt, narava, drugo triletje, Parzivalova dežela zakladov.
Objavljeno: 27.05.2016; Ogledov: 947; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

7.
MESTO MARIBOR - KAJ O NJEM VEDO UČENCI 4. IN 5. RAZREDA
Nina Mlakar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo »Mesto Maribor – kaj o njem vedo učenci 4. in 5. razreda« zaokrožata dve samostojni enoti (teoretični in praktični del), ki se med seboj dopolnjujeta in povezujeta. V teoretičnem delu je podrobneje predstavljeno mesto Maribor (njegova lega, zgodovina, gospodarstvo, turizem, kultura, promet in šport) in opredeljeni splošni, vsebinski in operativni cilji iz učnega načrta za predmet družba, v empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati empirične raziskave, izvedene v šolskem letu 2014/2015 na priložnostnem vzorcu stotih učencev 4. in 5. razredov mestnih in primestnih osnovnih šol. Ugotovljeno je, da učenci sorazmerno dobro poznajo mesto Maribor in njegove značilnosti.
Ključne besede: Maribor, osnovna šola, drugo triletje, družba
Objavljeno: 04.05.2016; Ogledov: 697; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

8.
ŠOLSKE IN OBŠOLSKE NARAVOSLOVNE IN TEHNIČNE INTERESNE DEJAVNOSTI V PREKMURJU
Tajda Prkič, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretični del diplomskega dela je sestavljen iz 5 sklopov; psihološki sklop, pedagoško-didaktični sklop, preventivni sklop, geografsko-zgodovinski sklop in zgodovinski sklop. Poseben poudarek je na šolskih in obšolskih interesnih dejavnostih, predvsem na naravoslovju in tehniki. V praktičnem delu naloge smo raziskovali, koliko osnovnih šol v Prekmurju izvaja naravoslovne in tehnične interesne dejavnosti v drugem triletju. Ugotovili smo, kolikšno je dejansko število delujočih šolskih in obšolskih naravoslovnih in tehničnih dejavnosti na šolah v Prekmurju ter jih primerjali med seboj glede na položaj šole (vas-mesto). Raziskovali smo tudi, kdo izvaja interesne dejavnosti, kakšne so materialne zmožnosti ter razlogi za pomanjkanje naravoslovnih in tehničnih interesnih dejavnosti na osnovnih šolah. Rezultati nakazujejo, da je na vaških šolah bistveno manj naravoslovnih in tehničnih interesnih dejavnosti kot v mestu. V primerjavi z drugimi interesnimi dejavnostmi pa je zaznati izredno pomanjkanje le-teh dveh dejavnosti na osnovnih šolah. V iskanju rešitve te problematike, smo na podlagi izkušenj učiteljev in lastnih idej izdelali dva didaktična modela letne priprave za izvajanje interesnih dejavnosti. V okviru naravoslovne interesne dejavnosti smo izdelali model letne priprave "Mladi ekologi". Za tehnično interesno dejavnost pa smo pripravili model letne priprave "Lego dakta". S tem upamo, da smo doprinesli vsaj delček v koncept razvijanja naravoslovnih in tehničnih interesnih dejavnosti na osnovnih šolah v Prekmurju.
Ključne besede: interesne dejavnosti, naravoslovje, tehnika, drugo triletje, Prekmurje.
Objavljeno: 23.02.2016; Ogledov: 966; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

9.
ZNANJE UČENCEV O ASTRONOMIJI V PRVIH DVEH TRILETJIH OSNOVNE ŠOLE
Andreja Krofl, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali, kolikšno je znanje učencev o astronomiji v 1. in 2. triletju osnovne šole in v kolikšni meri je to odvisno od stratuma, obsega in intenzitete podajanja astronomskih vsebin v šoli ter drugih, izvenšolskih dejavnikov (obiskovanje astronomskih krožkov, članstvo v astronomskih društvih, branje astronomskih revij in knjig, gledanje astronomskih oddaj, starši). V teoretičnem delu predstavimo pojem astronomija, astronomske vsebine v osnovni šoli, didaktične pristope in izzive pri poučevanju astronomije in vplive na znanje astronomije. V empiričnem delu predstavimo načrt raziskave in izvedbo le-te. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultate smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika 725 učencev osmih osnovnih šol v Sloveniji in jih statistično preverili. Ugotovili smo, da je znanje učencev o astronomiji v splošnem pomanjkljivo in da ni odvisno od stratuma ter obsega in intenzitete podajanja astronomskih vsebin. Od drugih dejavnikov, naštetih zgoraj, pa je znanje odvisno samo od gledanja astronomskih oddaj – rezultati kažejo, da je znanje učencev, ki te oddaje gledajo, večje od tistih, ki jih ne gledajo.
Ključne besede: astronomija, osnovna šola, prvo triletje, drugo triletje, znanje učencev, empirična raziskava
Objavljeno: 21.04.2015; Ogledov: 1213; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

10.
OBDOBJA ČLOVEKOVEGA ŽIVLJENJA - KAJ IN KOLIKO VEDO O NJIH UČENCI NA PREHODU IZ PRVEGA V DRUGO TRILETJE OSNOVNE ŠOLE
Andreja Nudl, 2013, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V pričujočem diplomskem delu z naslovom »Obdobja človekovega življenja – kaj in koliko vedo o njih učenci na prehodu iz prvega v drugo triletje osnovne šole« se dopolnjujeta in prepletata dve zaokroženi celoti – teoretična in empirična. V teoretičnem delu so podrobno opisana obdobja človekovega življenja od rojstva do smrti. Hkrati smo v sklopu teoretičnega dela naredili tudi analizo učnih načrtov in učbenikov za pouk spoznavanja okolja v prvem, drugem in tretjem razredu ter družbe in naravoslovja in tehnike v četrtem in petem razredu osnovne šole s stališča obdobij človekovega življenja. V empiričnem delu pa predstavljamo rezultate empirične raziskave o poznavanju obdobij človekovega življenja med osnovnošolci tretjega, četrtega in petega razreda podeželske (OŠ Jožeta Hudalesa Jurovski Dol) in mestne (OŠ Janka Padežnika Maribor) osnovne šole. Ugotavljamo, da je znanje otrok o raziskovalnem problemu po pričakovanju zelo dobro.
Ključne besede: Ključne besede: obdobja človekovega življenja, osnovna šola, prehod iz prvega v drugo triletje, učni načrt, učbeniki.
Objavljeno: 08.01.2014; Ogledov: 2614; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici