1. Plesno ustvarjanje otrok prvega in drugega starostnega obdobja na različne zvrsti glasbe : diplomsko deloJana Pisnik, 2022, diplomsko delo Opis: Plesna vzgoja je v Kurikulumu za vrtce umeščena v področje umetnosti. Z umetnostjo se otrok izraža in komunicira, razvija svojo sposobnost ustvarjanja in domišljijo. Namen diplomske naloge je raziskati in ugotoviti, kako se otroci ustvarjalno izražajo skozi ples na različne glasbene zvrsti. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in praktičnega. V teoretičnem delu smo predstavili ples v povezavi z improvizacijo, ustvarjalnost predšolskih otrok ter podrobneje opisali metode plesne vzgoje. Osredotočili smo se na plesno ustvarjalnost otrok prvega in drugega starostnega obdobja, saj so nas v praktičnem delu zanimale razlike, ki se bodo pojavljale pri plesnem ustvarjanju med obema starostnima skupinama. Na koncu teoretičnega dela smo izpostavili glasbo kot spodbudo za ples ter opisali zvrsti glasbe, ki smo jih uporabili v praktičnem delu naloge: klasično, ljudsko, zabavno in narodnozabavno glasbo. V praktičnem delu naloge so prikazane priprave dejavnosti, izvedba in evalvacije. V plesne dejavnosti so bili vključeni otroci 1. starostnega obdobja, stari 1–2 leti, in otroci 2. starostnega obdobja, stari 5–6 let. Ugotovili smo, da so bile med starostnima skupinama pri plesni improvizaciji velike razlike predvsem v ustvarjanju gibalnih motivov in uporabi prostora. Skozi dejavnosti je bilo pri obeh skupinah otrok mogoče opaziti napredek pri uporabi plesnih elementov.
Ključne besede: plesna ustvarjalnost otrok, prvo starostno obdobje, drugo starostno obdobje, različne zvrsti glasbe.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2022; Ogledov: 752; Prenosov: 97
 Celotno besedilo (878,40 KB) |
2. Glasbeno-didaktične igre za razvoj melodičnega in ritmičnega posluha za otroke stare od 3 do 6 letNastja Pregl, 2020, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Glasbeno-didaktične igre za razvoj melodičnega in ritmičnega posluha za otroke stare od 3 do 6 let je oblikovanje in načrtovanje glasbeno-didaktičnih iger za otroke stare od 3 do 4 let in od 5 do 6 let ter izvedba le-teh v neposredni praksi. Glasbeno-didaktične enote so bile za obe starostni skupini vsebinsko enake, in sicer s cilji primernimi za otroke stare od 3 do 4 let, in glasbeno didaktične enote z zahtevnejšimi cilji, za otroke stare od 5 do 6 let. Med izvedbo glasbeno-didaktičnih iger smo s pomočjo opazovalnih listov spremljali otroke ter izvedli evalvacijo glasbeno-didaktičnih enot, glede na sodelovanje otrok, izražanje veselega razpoloženja in doseganje zastavljenih ciljev.
Otroci so se različne glasbeno-didaktične igre zelo radi igrali. Nekatere otroke je predvsem pomembno ustrezno motivirati, da dosežejo cilje, ki si jih zadamo. Predvsem pa je pomembno, da smo pri izvedbi iger sproščeni in se imamo z otroki lepo.
Ključne besede: glasbeno-didaktične igre, melodični posluh, ritmični posluh, drugo starostno obdobje.
Objavljeno v DKUM: 16.12.2020; Ogledov: 1646; Prenosov: 517
Celotno besedilo (1,56 MB) |
3. Primerjava planinskih vsebin vrtca v prvem in drugem starostnem obdobjuMaja Rojc, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu Primerjava planinskih vsebin vrtca v prvem in drugem starostnem obdobju smo raziskali, koliko se v vrtcih izvajajo planinske dejavnosti in naredili primerjavo planinskih vsebin v prvem in drugem starostnem obdobju. V teoretičnem delu naloge smo raziskali planinstvo na Slovenskem in predstavili dva najbolj znana planinska programa. Proučili smo planinske vsebine v prvem in drugem starostnem obdobju ter motorične sposobnosti otrok v prvem in drugem starostnem obdobju, ki so potrebne za izvajanje planinskih vsebin. Pregledali smo planinske vsebine za otroke v okviru vrtca in predstavili, kakšno motivacijo izbrati za otroke, da se bodo še rajši ukvarjali s planinstvom. V empiričnem delu smo uporabili deskriptivno in kavzalno − neeksperimentalno metodo. Z anketnim vprašalnikom smo anketirali 22 vzgojiteljic in prišli do ugotovitev, da vzgojiteljice v drugem starostnem obdobju pogosteje načrtujejo planinske izlete v Letnem delovnem načrtu kot vzgojiteljice v prvem starostnem obdobju, da izvajajo več akcij povezanih s hojo, pogosteje izvajajo planinske vsebine in izvajajo več vrst planinskih vsebin. Ugotovili smo tudi, da planinske vsebine pogosteje izvajajo vzgojiteljice, ki so osebno bolj športno aktivne. Pridobili smo podatek, da si vzgojiteljice, ki z otroki manj pogosto izvajajo različne načrtovane oblike hoje, zastavljajo višje cilje pri izvajanju planinskih vsebin kot tiste vzgojiteljice, ki z otroki vsak dan izvajajo različne načrtovane oblike hoje. Na podlagi dobljenih rezultatov ankete o zavzetosti vzgojiteljev za izvajanje planinskih vsebin v vrtcu smo napisali planinski program »Planinko«, ki bo v pomoč vzgojiteljem pri izvajanju planinskih vsebin.
Ključne besede: predšolski otrok, planinske vsebine, prvo starostno obdobje, drugo starostno obdobje, vrtec
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1445; Prenosov: 175
Celotno besedilo (768,14 KB) |
4. PODROČJE MATEMATIKE V MONTESSORI PEDAGOGIKINina Rajšp, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Področje matematike v Montessori pedagogiki je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu je najprej predstavljena Maria Montessori, ki je razvila posebno učno metodo, ki so jo kasneje poimenovali pedagogika Montessori. Metodo je razvila na podlagi opazovanja otrok, za katere je razvila posebne čutne pripomočke – materiale Montessori. Opisani so tudi temeljni pojmi pedagogike Montessori, ki so srkajoči um, občutljiva obdobja, polarizacija pozornosti, pripravljeno okolje in razvojni materiali, opisan je tudi vzgojitelj po konceptu pedagogike Montessori. Nato pa so opredeljene značilnosti materialov Montessori, podrobneje materiali na področju matematike. Praktični del diplomske naloge je razdeljen na štiri matematična področja: področje aritmetike, področje merjenja, področje geometrije in področje algebre. Pri vsakem področju so zbrani in predstavljeni materiali, ki jih uporabljajo v vrtcih s pedagogiko Montessori. Vsak material posebej je predstavljen, opisani so način dela in cilji, ki jih pri uporabi tega materiala otroci dosežejo.
Ključne besede: Monressori, pedagogika, matematika, materiali, drugo starostno obdobje, učni načrt, vzgojitelj
Objavljeno v DKUM: 17.12.2015; Ogledov: 3013; Prenosov: 524
Celotno besedilo (2,91 MB) |
5. DIDAKTIČNI PRISTOPI PRI DELU S PREDŠOLSKIMI OTROKIKsenija Donko, 2015, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo proučevali, kateri didaktični pristopi so v vrtcu najbolj prepoznavni oziroma katere že uveljavljene didaktične pristope uporabljajo vzgojitelji pri delu s predšolskimi otroki.
V teoretičnem delu smo predstavili in zbrali razmišljanja različnih avtorjev, povezanih z didaktičnimi pristopi. Poglobljeno smo razložili in opisali različne didaktične pristope, ki vzgojiteljem pomagajo pri podajanju določenih tem otrokom na različnih področjih dejavnosti. Razložili smo, na kakšen način se učijo predšolski otroci, kakšna je vloga aktivnega učenja, kako pomembna je igra za otrokovo spoznavanje sveta ter kakšno vlogo ima motivacija pri učenju.
V empiričnem delu predstavljamo izsledke empirične raziskave o pogostosti uporabe didaktičnih pristopov pri delu s predšolskimi otroki in interpretacijo le-teh. Zanimala nas je pogostost uporabe didaktičnih pristopov glede na starost otrok v oddelku kjer vzgojitelji opravljajo svoje delo ter pogostost uporabe didaktičnih pristopov glede na vzgojiteljevo formalno izobrazbo.
V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Podatke, zbrane s pomočjo anketnih vprašalnikov, smo obdelali računalniško s pomočjo statističnega programa SPSS. Uporabili smo frekvenčno distribucijo in χ2 preizkus.
Ugotovili smo, da se vzgojitelji zavedajo, da didaktični pristopi veliko pripomorejo h kvalitetnemu delu v vrtcu, vendar jih ne znajo poimenovati, saj jih v vrtcih ne imenujejo tako, temveč se v vrtcih uporablja termin učna metoda. Tako metode kot oblike pa se navezujejo na vzgojiteljev cilj, kaj želi z določeno temo doseči. Na pogosto uporabo didaktičnih pristopov po mnenju anketiranih vzgojiteljev vpliva starostno obdobje otrok, kjer vzgojitelji opravljajo svoje delo.
Ključne besede: Didaktični pristopi, vzgojitelj predšolskih otrok, učenje in poučevanje v vrtcu, prvo starostno obdobje, drugo starostno obdobje.
Objavljeno v DKUM: 10.06.2015; Ogledov: 5204; Prenosov: 1097
Celotno besedilo (1,35 MB) |
6. MEDIJI V ŽIVLJENJU OTROKTina Pušnik Breznik, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Mediji v življenju otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Znotraj tega smo v teoretičnem delu opisali, kako različni mediji ob prekomerni in nekontrolirani uporabi slabo vplivajo na otroke. Zanimala nas je prisotnost medijev v življenju otrok, koliko časa otroci namenijo medijem, kakšen dostop imajo do njih in kako mediji na njih vplivajo. To smo v empiričnem delu tudi raziskali.
Mediji so prisotni povsod in se jim ne moremo izogniti. Otroci so zato brez nadzora vse prevečkrat izpostavljeni medijskim vsebinam, ki zanje niso primerne. Na žalost pa premalo časa namenimo medijski vzgoji in otrokom omogočimo spremljanje neprimernih vsebin. Vzamemo si premalo časa za pogovor o tem, kar otroci vidijo in slišijo v medijih. Odrasli imamo možnost, da z usmerjanjem omogočimo otrokom spremljanje pozitivnih in poučnih vsebin.
V empiričnem delu diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja. V raziskovalni vzorec smo zajeli starše otrok drugega starostnega obdobja. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Analiza rezultatov je pokazala, da se starši zavedajo negativnega vpliva, ki ga lahko imajo mediji na otroke. Ugotovili smo, da se starši zavedajo, da vse vsebine niso primerne za otroke. Pri uporabi medijev postavljajo otrokom pravila in se o medijskih vsebinah pogovarjajo z otroci. Rezultati so potrdili strinjanje o tem, da mediji otrokom ne dajejo prave predstave o realnosti in da so otroci preveč izpostavljeni medijem, ki so lahko zavajajoči.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: predšolski otroci, drugo starostno obdobje, mediji, medijska vzgoja, nasilje v medijih, množični mediji, vpliv medijev na otroke, zdravje otrok, oglaševanje, socializacija, zasvojenost, samopodoba.
Objavljeno v DKUM: 28.11.2012; Ogledov: 4889; Prenosov: 1520
Celotno besedilo (798,39 KB) |
7. UPORABA LUTKE V DRUGEM STAROSTNEM OBDOBJU V VRTCU IN PRVEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLEAlenka Stipič, 2010, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili cilje vzgoje in izobraževanja z lutko, metode dela z lutko, vlogo vzgojitelja pri delu z lutko, lutkovno igro kot simbolno igro in otrokov razvoj ob igri z lutko. V empiričnem delu smo predstavili pridobljene podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov (reševale so jih vzgojiteljice, zaposlene v posavskih vrtcih in šolah). Z anketnim vprašalnikom smo želeli ugotoviti, ali vzgojiteljice uporabljajo lutke v vzgoji in izobraževanju, ali jih uporabljajo kot ljubljenke skupine, ali imajo stalni lutkovni kotiček, kaj otroci najpogosteje spontano uprizarjajo, katere metode dela vzgojiteljice najpogosteje uporabljajo, ali uporabljajo lutko kot motivacijsko in kot terapevtsko sredstvo, ali pripravljajo lutkovne predstave za otroke in z otroki, ali obiščejo kdaj tudi lutkovno gledališče in kakšno mnenje imajo vzgojiteljice o pomenu lutke za otrokov razvoj. Zanimal nas je obstoj razlik glede na uporabo lutk v drugem starostnem obdobju v vrtcu in prvem razredu osnovne šole. Ugotovili smo, da vzgojiteljice lutke načeloma uporabljajo in so tudi otrokom dosegljive. Vendar je lutka pri večini uporabna v različne namene le občasno. Presenetil me je podatek, da več kot polovica vzgojiteljic nikoli ne obišče lutkovnega gledališča z otroki (tako v vrtcu kot v prvem razredu osnovne šole).
Ključne besede: Otrok, vzgojitelj, uporaba lutke, drugo starostno obdobje v vrtcu, prvi razred osnovne šole.
Objavljeno v DKUM: 24.12.2010; Ogledov: 4263; Prenosov: 594
Celotno besedilo (563,88 KB) |
