| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 52
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Spremljanje napredka učencev 4. razreda pri pisanju nareka : magistrsko delo
Tina Tkalec, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Spremljanje napredka učencev 4. razreda pri pisanju nareka sta v teoretičnem delu predstavljeni dve osnovni komunikacijski sposobnosti, ki ju uporabljamo v vsakdanjem življenju za lažje sporazumevanje, in sicer poslušanje in pisanje. V poglavju o poslušanju so predstavljena splošna dejstva o poslušanju, vrste poslušanja in glasovno zavedanje. V poglavju o pisanju so podrobneje opredeljeni pisanje, težave pri pisanju in področje grafomotorike. Predstavljeno je tudi opismenjevanje, kjer so opisane metode opismenjevanja in motnje pri opismenjevanju. Namen naše raziskave je bil ugotoviti napredek učencev pri pisanju nareka v drugem in četrtem razredu, zato sta v teoretičnem delu predstavljena tudi narek in klasifikacija napak, ki smo jo nato tudi uporabili v raziskavi. V empiričnem delu nas je zanimalo, kakšna je razlika v številu napak pri pisanju po nareku v drugem in četrtem razredu in kako so učenci pri tem napredovali. V raziskavo je bilo vključenih 42 učencev osnovne šole v severovzhodni Sloveniji. Prvo preverjanje je bilo izvedeno maja 2019, ko so učenci obiskovali drugi razred osnovne šole, drugo preverjanje pa smo izvedli marca 2021, ko so bili ti učenci v četrtem razredu. Na obeh preverjanjih so učenci pisali enak narek, napake v nareku smo klasificirali in vnesli v tabelo ter jih razvrstili na tri glavna področja.
Ključne besede: poslušanje, pisanje, opismenjevanje, narek, drugi razred, četrti razred
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 113; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

2.
Pogledi na slovenščino kot neprvi jezik v zgodnjem izobraževanju
2021, zbornik

Opis: Znanstvena monografija o poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika (DTJ) za otroke priseljence, ki so zaradi svojih jezikovnih in kulturoloških posebnosti v neugodnem položaju v primerjavi z vrstniki, je zasnovana transdisciplinarno in prinaša razprave s področja humanistike, družboslovja, naravoslovja in umetniških disciplin, ki se z različnih vidikov lotevajo poučevanja slovenščine kot DTJ. V monografiji je objavljenih 16 poglavij, ki so razdeljena v 3 smiselne celote: Poučevanje jezika in medkulturnost, ki predstavlja medkulturnost, didaktična načela, razvojne značilnosti otrok ter metod dela z otroki priseljenci; v drugem delu monografije, poimenovanem Jezik o jeziku, so poglavja o razvijanju in spodbujanju jezikovnih kompetenc ter medkulturne zmožnosti; tretji del, Jezik različnih področij dejavnosti in predmetnih področij, so poglavja, ki se navezujejo na matematiko, naravoslovje in umetnost.
Ključne besede: Slovenščina kot drugi in tuji jezik, predšolska vzgoja, razredni pouk, medkulturnost, transdisciplinarnost
Objavljeno v DKUM: 26.07.2021; Ogledov: 487; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (13,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Problematika financiranja pri projektu x
Dino Prepelič, 2020, diplomsko delo

Opis: Ljudje se z namenom ustvarjanja novosti in zagotavljanja najnujnejših zadev povezujejo že od prazgodovine dalje. Do današnjega časa se je ta proces ustvarjanja in povezovanja izjemno izpopolnjeval; ko pa ga obravnavamo v opredeljenem časovnem okvirju in ga postavimo v kontekst življenjskega cikla, govorimo o projektu. Med ključne dejavnike uspešne izvedbe projekta se uvršča tudi ustrezno pridobivanje ter porabljanje finančnih virov, katere si naročnik projekta zagotovi na trgu kapitala. Možnosti financiranja projekta je veliko, z večino le teh pa pridejo določena tveganja, katera morajo biti vnaprej prepoznana in ustrezno zavarovana. Eden izmed najbolj kapitalsko zahtevnih projektov, ključnih za regionalni gospodarski ter infrastrukturni razvoj, je projekt gradnje drugega tira med Divačo in Koprom. Z uspešno izvedbo projekta se povečajo kapacitete slovenskega največjega pristanišča ter pospeši transfer blaga v druge ciljne države. Po pregledu možnih oblik projektnega financiranja lahko hitro ugotovimo, da državno ustanovljeno namensko podjetje, v okviru katerega poteka projekt Drugi tir Divača - Koper, dokaj ustrezno analizira in izbira možne vire financiranja, težave pa se pojavijo v pravno nedopolnjenem okolju projekta, razgretem političnem ozadju ter nenaklonjeni javnosti.
Ključne besede: projekt, projektno financiranje, Drugi tir Divača- Koper, finančni viri
Objavljeno v DKUM: 30.03.2021; Ogledov: 375; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (897,26 KB)

4.
Vključevanje otroka tujca v slovensko govorno okolje kot dodatna učna pomoč
Aleš Škrobar, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Vključevanje otroka tujca v slovensko govorno okolje kot učna pomoč smo v teoretičnem delu na podlagi domače in tuje literature predstavili teoretična izhodišča na področjih jezika in govora. Opredelili smo področje migracij in vključevanja otrok migrantov v slovenski šolski sistem. Pri tem smo pregledali tudi zakonsko podlago in usmeritve na tem področju. V empiričnem delu smo predstavili namen in metodologijo naše raziskave. V praktičnem delu magistrskega dela smo predstavili potek štirinajstmesečne raziskave. Raziskavo smo uredili v kronološkem zaporedju, z opisi srečanj, prepisi pogovorov in fotografijami izdelkov in delovnih gradiv. Sproti smo analizirali dečkov napredek pri razvijanju besedišča, razumevanju, oblikovanju stavkov in razvijanju pisnih ter bralnih sposobnosti. Skozi potek raziskave smo ugotovili, da je deček na vseh omenjenih področjih zelo napredoval. Največjo efektivnost pa so pokazale aktivnosti, ki so bile povezane s praktičnim delom ali z dečkovimi osebnimi izkušnjami in življenjem. Ugotovili smo, da boljše znanje jezika pomaga pri hitrejšem in efektivnejšem vključevanju v novo socialno okolje. Hkrati pa smo opazili, da je v slovenskem šolskem sistemu pri integraciji otrok tujcev v novo okolje premalo pozornosti posvečeno pridobivanju jezika tega okolja.
Ključne besede: otroci tujci, učna pomoč, slovenščina kot drugi tuji jezik, učna pomoč tujcu, otroci migranti
Objavljeno v DKUM: 18.02.2021; Ogledov: 512; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

5.
Poučevanje sklonov slovenščine kot tujega jezika na ravni A1/A2 za neslovansko govoreče tuje študente Univerze v Mariboru
Aleksandra Savić, 2020, magistrsko delo

Opis: Poučevanje in učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika je zaradi vse več tujegovorečih posameznikov na območju naše države vedno zanimivejše. Zato ne preseneča, da so avtorji gradiv za poučevanje strokovnjaki s področja poučevanja slovenščine kot drugega/tujega jezika. V primerjavi s poučevanjem slovenščine v osnovni in srednji šoli ima poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika številne posebnosti – predvsem se je treba zavedati, da gre večinoma za odrasle, ki imajo različen nivo predznanja in tudi različno motivacijo za učenje novega jezika. Magistrsko delo vsebuje teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo na podlagi strokovnega gradiva preučili smernice za poučevanje tujega jezika odraslih oseb. Opisali smo osnovno terminologijo (prvi jezik, drugi jezik, tuji jezik), nacionalne programe, SEJO in Sporazumevalni prag za slovenščino. Na koncu teoretičnega dela so za potrebe empiričnega dela predstavljeni učbeniki za poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika ter skloni v slovenskem jeziku. Empirični del obravnava izključno analizo učbenikov in obravnava sklonov v obstoječem gradivu, sledijo pa ji potrditve ali ovrženost hipotez. Ker nas je zanimalo predvsem poučevanje sklonov slovenščine kot tujega jezika na ravni A1/A2 za neslovansko IV govoreče tuje študente, smo pri ugotovitvah pristopov upoštevali tudi pripadnost določeni jezikovni skupnosti. Slovenščina je zaradi sistema sklanjatev izjemno velik izziv tistim, ki v svojih jezikovnih sistemih take strukture ne poznajo. Zato tudi ne morejo slediti zaporedju poučevanja sklonov na način, kakršnega poznamo v slovenskih šolah. Lahko pa jim zaradi lažje povezave sklonov zadeve olajšamo in približamo tako, da jih skloni ne bodo zmedli. V magistrski nalogi smo del analize posvetili tudi predlogom poučevanja sklonov za neslovansko govoreče tujce.
Ključne besede: poučevanje, slovenščina kot tuji/drugi jezik, preživetvena raven, skloni
Objavljeno v DKUM: 22.09.2020; Ogledov: 635; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (179,38 KB)

6.
PREVAJANJE IN UPORABA J1 PRI POUČEVANJU NEMŠČINE KOT TUJEGA JEZIKA
Martina Tašner, 2020, magistrsko delo

Opis: Metodologija poučevanja tujega jezika se je skozi stoletja močno spreminjala ter s tem tudi vloga prevajanja in uporaba tujega in maternega jezika, kar je privedlo do ločevanja med poučevanjem tujega jezika, ki je usmerjeno v jezikovno rabo, in poučevanjem, ki je usmerjeno v analizo jezika. Takšno razlikovanje je prevladovalo v posameznih zgodovinskih obdobjih in se kazalo v številnih metodah, kot npr. slovnično-prevajalni metodi, direktni metodi, avdiolingvalni metodi, posredovalni metodi in kasneje v komunikacijskem pristopu. V teoretičnem delu smo najprej utemeljili pojme materni jezik, drugi jezik, tuji jezik, prevajanje in tolmačenje ter jezikovno posredovanje. Preučili smo posamezne jezikovne metode oziroma pristope ter se osredinili na uporabo J1 in TJ ter vlogo prevajanja. Literatura si je glede uporabe J1 in TJ zelo neenotna, saj številni teoretiki navajajo le pozitivne in negativne vidike, ki služijo le kot vodilo, kajti na koncu je odločitev, kdaj in koliko uporabljati materni jezik pri poučevanju tujega jezika, prepuščena učiteljem. V tem kontekstu smo pojasnili pozitivne in negativne strani uporabe J1 ter pozitivne in negativne strani uporabe prevajanja. Predstavili smo Skupni Evropski jezikovni okvir (SEJO), ki je pomemben dokument za jezikovno poučevanje in za katerega lahko trdimo, da vse bolj prevzema vlogo novega sodobnega pristopa. V literaturi lahko pogosto zasledimo nenatančno in dvoumno uporabo izrazov prevajanje in tolmačenje, ki naj bi bilo (ali pa tudi ne) prisotno v razredu pri poučevanju tujega jezika na osnovnošolski ali srednješolski ravni. Pogosto ni natančne obrazložitve, da gre pri tem za jezikovno posredovanje, ki ga ne moremo enačiti s strokovnim oziroma poklicnim prevajanjem in tolmačenjem. Iz tega razloga smo si pogledali, kako SEJO definira pojem prevajanja oziroma jezikovnega posredovanja. V magistrski nalogi smo v prvem delu empiričnega dela s pomočjo anketnih vprašalnikov, pripravljenih za dijake 2. letnikov različnih srednjih šol, ugotavljali, kolikšno je razmerje uporabe J1 in TJ pri nemščini kot drugem tujem jeziku. Zanimalo nas je, kako so dijaki zadovoljni z razmerjem uporabe J1 in TJ, saj pri takšnih stvareh pogosto nimajo možnosti soodločanja. Zanimalo nas je, kaj konkretno poteka v J1 in kaj v TJ in ali dijaki vrednotijo mešano uporabo materinščine in tujega jezika kot pomembno in uporabno sporazumevalno dejavnost ali ne. V drugem delu empiričnega dela smo se posvetili trem učbeniškim kompletom za poučevanje nemščine kot drugega tujega jezika, saj nas je v pričujoči raziskavi zanimalo, ali vsebujejo kakršnekoli naloge, kjer bi se od učencev zahtevalo prevajanje oziroma jezikovno posredovanje. Analiza raziskave je pokazala, da je delež uporabe TJ večji kot delež uporabe J1, vendar se nekoliko razlikuje na posamično šolo. Ugotovili smo, da več kot polovici dijakov (56 %) razmerje uporabe J1 in TJ, ki ga zaznavajo pri pouku nemščine, zelo ustreza, 24 % ne ustreza in 20 % vprašanih je vseeno, kolikšna je uporaba J1 in TJ. Ugotovili smo, da so si dijaki iz vseh treh srednjih šol relativno enotni, kaj poteka v J1 in kaj v TJ. Ustno preverjanje in ocenjevanje znanja potekata samo v TJ, le en dijak od 88 je zapisal, da v J1. Tudi, kar se tiče ohranjanja discipline, so bili dijaki skoraj enotni, da učitelj uporablja predvsem J1, le nekaj izjem je zapisalo, da TJ. Pri ostalih dejavnostih, kot so podajanje navodil učitelja, razlaga snovi ter komunikacija med učiteljem in dijaki ter skupinsko delo, le-te potekajo po mnenju dijakov tako v J1 kot v TJ, torej v mešani obliki. Le dijaki Prve gimnazije Maribor so skoraj enotno podali mnenje, da pri njih razlaga snovi in komunikacija med učiteljem in dijaki potekata v TJ. Ugotovili smo, da je slaba polovica dijakov že bila soočena s prevajanjem oziroma jezikovnim posredovanjem ter da dva od treh učbeniških kompletov vsebujeta naloge, kjer se od dijaka zahteva prevajanje oziroma jezikovno posredovanje.
Ključne besede: jezikovno posredovanje, prevajanje, materinščina, drugi tuji jezik, nemščina, poučevanje tujega jezika
Objavljeno v DKUM: 22.09.2020; Ogledov: 493; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

7.
Analiza okoljskih koristi na primeru implementacije drugega tira
Zerina Karajbić, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Razvoj transportne logistike, mednarodnega in notranjega cestnega tovornega transporta se iz leta v leto povečuje, in s tem tudi vpliv na gospodarski razvoj, razvoj logističnih storitev in večja uporaba transportnih poti, kar ima negativen vpliv, ki pa se kaže kot posledica onesnaževanje okolja in preobremenjenost cest. Slovenija dobro povezuje evropske države, ki jo v največji meri uporabljajo za tranzit blaga in tako tuja tovorna vozila povzročajo preobremenjenost slovenskih cest, kar povzroča zastoje, prometne nesreče, onesnaževanje okolja, hrup in druge težave. Cestni tovorni transport, kot najbolj uporabljan način transporta tovora in potnikov v svetu povzroča veliko število negativnih vplivov na okolje, kot so emisije škodljivih plinov, zaradi katerih prihaja do klimatskih sprememb in drugih učinkov, škodljivih za zdravje ljudi. Najbolj obremenjen del ceste s tovornimi vozili v Sloveniji predstavlja primorska avtocesta, kjer povprečni letni dnevni promet tovornih vozil znaša 8.000 vozil na posameznih odsekih. Zaradi takšne obremenitve avtoceste prihaja do problemov, kot so uničevanja infrastrukture, izpuščanje velikih količin ogljičnega odtisa v ozračje, gneč in prometnih nesreč. Da bi se ti problemi rešili, se implementacija drugega tira pojavlja kot ena od rešitev zmanjšanja obremenitev cest in avtocest, ker bi se tovorna vozila prestavila na železnico. Tako bi se zmanjšali zastoji na primorski avtocesti, kar bi pomenilo tudi zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje, ki jih izpuščajo tovornjaki pri transportu tovora. Po prenosu tovora na železnico, bi se emisije vplivov na okolje zelo zmanjšale, saj je železniški transport okolju najbolj prijazen način transporta.
Ključne besede: 1. cestni transport, 2. drugi tir, 3. ogljični odtis, 4. tovorna vozila, 5. železniški transport
Objavljeno v DKUM: 13.01.2020; Ogledov: 563; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

8.
Didaktične značilnosti dela s tečajniki slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika
Brina Fras, 2019, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela smo sprva opredelili pojem andragoške didaktike, v nadaljevanju pa proučili področje izobraževanja odraslih. Poročali smo o vrstah izobraževanja odraslih, o motivaciji odraslih in njihovi pripravljenosti na izobraževanje in izpostavili spodbujevalne in zaviralne motive. Posvetili smo se izobraževalcem odraslih in izpostavili težave, s katerimi se na področju izobraževanja odraslih srečujejo. Pisali smo o organizacijah izobraževanja odraslih in našteli najpogostejše metode dela z odraslimi. Nadalje smo se v celoti posvetili le jezikovnim izobraževanjem v Sloveniji, pri čemer so nas posebej zanimali začetki poučevanja slovenščine kot drugega tujega jezika. Opisali smo priprave predavateljev na delo s tečajniki, pri čemer smo pozornost preusmerili predvsem na obravnavo besedišča in slovnice ter na obravnavo besedil pri poučevanju slovenščine kot drugega/tujega jezika. V zaključku teoretičnega dela smo pisali o tujih študentih, vpisanih na slovenske univerze, in o univerzitetnih zahtevah njihovega znanja slovenščine za pričetek ali nadaljevanje njihovega študija v Sloveniji. Z našo empirično raziskavo, v kateri je sodelovalo 51 udeležencev lektorata slovenščine za tujce, smo pridobili mnenja sodelujočih o poteku lektorata, o pristopih k poučevanju s strani izvajalca in o soočanju z njihovimi lastnimi jezikovnimi preprekami v vsakdanu. Zanimive razlike so se pokazale ravno pri slednjem, složno pa so študentje odgovarjali pri trditvah, vezanih na predavateljeve pristope k poučevanju.
Ključne besede: jezikovni tečaji, slovenščina kot drugi/tuji jezik, lektorat slovenščine za tujce, izobraževanje odraslih, didaktične metode
Objavljeno v DKUM: 02.08.2019; Ogledov: 1402; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

9.
Obravnava glagola in njegovih oblikovnih lastnosti pri učenju slovenščine kot drugega tujega jezika na primeru učbeniškega kompleta Slovenska beseda v živo 1 a
Suzana Goričanec, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Obravnava glagola in njegovih oblikovnih lastnosti pri učenju slovenščine kot drugega in tujega jezika na primeru učbeniškega kompleta Slovenska beseda v živo 1a nam omogoča vpogled v poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika na začetni stopnji in prikazuje, koliko znanja o slovenskem glagolu in njegovih oblikovnih lastnostih pridobijo učeči se, ki se udeležijo tovrstnega tečaja. V teoretičnem delu so s pomočjo deskriptivne metode predstavljeni relevantni viri in literatura s področja slovenske glagolske besedne vrste, ki vključujejo njegove oblikovne lastnosti (oseba, čas, število, naklon, vid, način in prehodnost), ter teoretična dognanja o slovenskem jeziku kot drugem in tujem jeziku, ki predstavljajo temelj za naše nadaljnje raziskovanje. V nadaljevanju sta predstavljena jezikovni korpus Gigafida ter spletna izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika², saj sta odličen in enostaven pripomoček za iskanje slovenskega besedja, ki se uporablja v zadnjih desetletjih. Empirični del omenjenega magistrskega dela prinaša analizo učbeniškega kompleta za doseganje ravni A1 po lestvici Skupnega evropskega jezikovnega okvira (SEJO) – Slovenska beseda v živo 1a in priročnika za učitelje, kjer se bomo osredotočili na glagol in naloge, ki so mu namenjene. Nadalje bomo ugotavljali, v kolikšni meri udeleženci začetnega tečaja na podlagi analiziranega učbeniškega kompleta usvojijo slovenski glagol, in na podlagi Bloomove taksonomije raziskovali, kateri tipi nalog so najpogostejši. V sklepnem delu, kjer so predstavljene ugotovitve in preverjene hipoteze, bomo s pomočjo metode sinteze nadgradili omenjeno gradivo in pokazali, kako ga uporabiti v praksi s pomočjo elektronskih virov. Magistrsko delo ponuja natančen prikaz možnosti obravnave glagolske besedne vrste ter njegovih oblikovnih lastnosti na začetnem tečaju slovenščine kot drugega in tujega jezika ter je namenjeno strokovnjakom, učiteljem, študentom, udeležencem tečaja in vsem, ki jih vzgoja in izobraževanje zanimata.
Ključne besede: Slovenščina kot drugi in tuji jezik, glagol, obliko(slo)vne lastnosti, učbeniški komplet, začetna raven.
Objavljeno v DKUM: 09.01.2019; Ogledov: 1087; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

10.
Drugi program radia slovenije - analiza oddaje Spetek
Sara Zmrzlak, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sta predstavljena Drugi program Radia Slovenija in analiza oddaje Spetek. Opisani so programska shema radijskega programa, vloga in poslanstvo javnega medija ter programska umestitev oddaje Spetek. Prek različnih elementov je analizirana oddaja Mihe Šaleharja, hkrati pa je primerjan koncept oddaje Spetek z oddajami na komercialni radijski postaji. Prav tako so proučene možnosti za umestitev tovrstne oddaje v komercialno programsko shemo Radia City. Za potrebe raziskovalnega dela pa so bili opravljeni intervjuji z Mirkom Štularjem, odgovornim urednikom Vala 202, Miho Šaleharjem, avtorjem oddaje Spetek, in Borom Greinerjem, odgovornim urednikom Radia City.
Ključne besede: Radio Slovenija, Drugi program Radia Slovenija, Val 202, Spetek, Miha Šalehar, Radio City.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2018; Ogledov: 859; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (885,78 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici