1. Konstruiranje z lego gradniki v 2. razredu osnovne šole v okviru razširjenega programa : magistrsko deloTamara Simonič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava projektno učno delo, izvedeno z učenci drugega razreda Osnovne šole Kamnica v okviru razširjenega programa. V projekt je bilo vključenih 14 učencev, dejavnosti pa so potekale štiri tedne, dvakrat tedensko, v mesecu maju. Skupaj je bilo izvedenih sedem srečanj. Glavni namen magistrske naloge je bil konstruiranje Lego kotička z lego gradniki, ki spodbujajo celostni razvoj učencev tako na področju finih motoričnih spretnosti kot tudi na kognitivni, socialni in ustvarjalni ravni. Projekt je nastajal ob aktivnem sodelovanju učencev skozi celoten proces.
Evalvacija projektnega učnega dela Moje Lego mesto – Kamnica je pokazala visoko stopnjo zadovoljstva učencev, ki so delo z lego gradniki doživeli kot ustvarjalno, poučno in motivacijsko izkušnjo. Pozitivno so ocenili možnost samostojnega načrtovanja in skupinskega dela, kot izboljšavo pa so navedli potrebo po več lego gradnikih in več časa za izvedbo. Učenci so pokazali visoko mero vključenosti, projekt pa je prispeval k povezovanju teorije s prakso na igriv in ustvarjalen način.
Ključne besede: konstruiranje, lego gradniki, drugi razred, osnovna šola, razširjen program
Objavljeno v DKUM: 08.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
 Celotno besedilo (3,88 MB) |
2. Pravopisne napake drugošolcev in tretješolcev v narekih : magistrsko deloKaja Intihar, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava pravopisne napake učencev drugega in tretjega razreda osnovne šole pri pisanju nareka. Naše življenje bi bilo videti popolnoma drugače, če v njem ne bi bilo poslušanja, branja, pisanja in govorjenja. Skozi teoretični del smo spoznali, kako razvoj opismenjevanja, predvsem v zgodnjem otroštvu, vpliva na kasnejše sposobnosti učencev pri pisanju. V empiričnem delu pa smo se posvetili raziskovanju in analiziranju narekov učencev drugega in tretjega razreda. Primerjavo in klasifikacijo napak smo izvedli z narekom, ki so ga zapisali učenci drugega in kasneje isti učenci tretjega razreda. Naše glavno zanimanje je bilo predvsem, ali bodo učenci v tretjem razredu zmanjšali število napak v primerjavi z narekom iz drugega razreda. Na koncu smo ugotovili, da vsi učenci niso dosegli napredka, saj so nekateri pri drugem pisanju nareka naredili več napak kot pri prvem pisanju.
Ključne besede: narek, opismenjevanje, drugi razred, tretji razred
Objavljeno v DKUM: 06.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (2,02 MB) |
3. Analiza izbranih slikanic za drugi razred osnovne šole : magistrsko deloNejc Zemljarič, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo Analiza izbranih slikanic za drugi razred osnovne šole obsega teoretični in praktični del. V teoretičnem delu je podrobno predstavljena teorija slikanice po monografiji Poetika slikanic. Avtorici monografije sta profesorici Dragica Haramija ter Janja Batič. Opisana je definicija slikanice, njeno parabesedilo, interakcija med besedilom in ilustracijo. Prav tako so opisani elementi slikanice, ki sestavljajo slikanico, predstavljena je tudi bralna pismenost.
V nadaljevanju so analizirane vse izbrane slikanice po teoriji raziskovalk Haramija D. in Batič J. V praktičnem delu so opisane dejavnosti branja slikanic v razredu ter dejavnosti po prebranem. Pri praktičnem delu so sodelovali učenci drugega razreda ene izmed osnovnih šol v Podravju. Skupaj smo prebrali slikanice, se o njih pogovorili in odgovorili na nekaj vprašanj. Zbrane odgovore smo zbrali in jih vključili v samo nalogo.
Ključne besede: : teorija slikanic, analiza slikanic, bralna pismenost, drugi razred, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 549; Prenosov: 140
Celotno besedilo (3,85 MB) |
4. Spremljanje napredka učencev 4. razreda pri pisanju nareka : magistrsko deloTina Tkalec, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Spremljanje napredka učencev 4. razreda pri pisanju nareka sta v teoretičnem delu predstavljeni dve osnovni komunikacijski sposobnosti, ki ju uporabljamo v vsakdanjem življenju za lažje sporazumevanje, in sicer poslušanje in pisanje. V poglavju o poslušanju so predstavljena splošna dejstva o poslušanju, vrste poslušanja in glasovno zavedanje. V poglavju o pisanju so podrobneje opredeljeni pisanje, težave pri pisanju in področje grafomotorike. Predstavljeno je tudi opismenjevanje, kjer so opisane metode opismenjevanja in motnje pri opismenjevanju. Namen naše raziskave je bil ugotoviti napredek učencev pri pisanju nareka v drugem in četrtem razredu, zato sta v teoretičnem delu predstavljena tudi narek in klasifikacija napak, ki smo jo nato tudi uporabili v raziskavi. V empiričnem delu nas je zanimalo, kakšna je razlika v številu napak pri pisanju po nareku v drugem in četrtem razredu in kako so učenci pri tem napredovali. V raziskavo je bilo vključenih 42 učencev osnovne šole v severovzhodni Sloveniji. Prvo preverjanje je bilo izvedeno maja 2019, ko so učenci obiskovali drugi razred osnovne šole, drugo preverjanje pa smo izvedli marca 2021, ko so bili ti učenci v četrtem razredu. Na obeh preverjanjih so učenci pisali enak narek, napake v nareku smo klasificirali in vnesli v tabelo ter jih razvrstili na tri glavna področja.
Ključne besede: poslušanje, pisanje, opismenjevanje, narek, drugi razred, četrti razred
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 1197; Prenosov: 119
Celotno besedilo (1,18 MB) |
5. Glasovno zavedanje v prvem razreduDušanka Brumen, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: Učenci se začnejo neformalno opismenjevati že v predšolski dobi, načrtno in sistematično pa se opismenjevanje nadaljuje v šoli in poteka do konca tretjega razreda. Pri tem ima odločilno vlogo glasovno zavedanje, ki se razvija v času predšolskega obdobja, prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, predvsem pa v prvem razredu osnovne šole. Pri razvoju sposobnosti glasovnega zavedanja je pomemben razvoj slušnega zavedanja dolžine besed in zavedanja števila besed v povedi, slušnega razločevanja, slušnega razčlenjevanja ter iskanja in tvorjenja rim. Članek predstavlja rezultate dveletne raziskave, namenjene ugotavljanju učenčevega napredka pri opismenjevanju, natančneje, pri glasovnem zavedanju in razločujočem poslušanju, ter vpliva le-tega na glaskovanje in pravopisno pravilnost pri nareku.
Ključne besede: poslušanje, razločujoče in razčlenjujoče poslušanje, spodbujanje glasovnega zavedanja, korelacija, narek, prvi razred, drugi razred, začetni pouk, glasovno zavedanje, opismenjevanje, osnovne šole, raziskave
Objavljeno v DKUM: 21.09.2017; Ogledov: 1920; Prenosov: 202
Celotno besedilo (155,87 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. VPLIV DIDAKTIČNIH IGER NA ZNANJE UČENCEV PRI PREDMETU SPOZNAVANJE OKOLJA V 2. RAZREDUNatalija Palko, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo Vpliv didaktičnih iger na znanje učencev pri predmetu spoznavanje okolja v 2. razredu je sestavljeno iz treh zaokroženih celot, ki se med seboj povezujejo in dopolnjujejo. Teoretični del sestavljajo trije sklopi: Igra (pojasnjeno je, kaj je igra, njena zgodovina, vrste iger in pomen igre za otroka), Psihološki sklop (pojasnjene so psihofizične sposobnosti sedemletnikov) in Didaktični sklop (v njem so pojasnjeni osnovni segmenti pouka ter predstavljen učni predmet spoznavanje okolja). V empiričnem delu so predstavljeni rezultati empirične raziskave, oziroma rezultati inicialnega in finalnega testa, s katerima smo merili znanje otrok v eksperimentalni skupini (N=17) in kontrolni skupini (N=16), pred izvedbo praktičnega dela in po njej. Ugotovljeno je, da je imela kontrolna skupina boljše rezultate na inicialnem testu, kljub temu pa je bila eksperimentalna skupina na finalnem testu za 7 % boljša od kontrolne. Eksperimentalna skupina je tako na finalnem testu napredovala, kontrolna skupina pa nazadovala. Didaktične igre so k boljšemu znanju pomagale dekletom, vendar je ta razlika zanemarljiva. Glede na predznanje pa so didaktične igre pripomogle k največjemu napredku učencev s podpovprečnim predznanjem, saj je bil njihov napredek za 11 % večji od napredka nadpovprečnih učencev. V praktičnem delu so podrobne učne priprave za pouk spoznavanja okolja v eksperimentalni in kontrolni skupini z učno vsebino veter (pri čemer smo v eksperimentalni skupini pouk izvajali s pomočjo didaktičnih iger), natančen potek dela in evalvacija narejenega. Ugotovljeno je, da so bili učenci nad didaktičnimi igrami vidno navdušeni in so pri igri zelo uživali. Res je, da tako izvedena ura od učitelja zahteva veliko truda pri pripravi in napora pri izvajanju, vendar se to na koncu obrestuje, poudariti pa moramo, da so učenci premalo vajeni dela z didaktičnimi igrami.
Ključne besede: didaktična igra, drugi razred, spoznavanje okolja, pedagoški eksperiment, znanje otrok
Objavljeno v DKUM: 20.10.2016; Ogledov: 2090; Prenosov: 361
Celotno besedilo (4,96 MB) |
7. Vpliv glasovnega zavedanja na pravopisno in slovnično korektnost pri opisovanju živali in predmetov ter narekuDušanka Brumen, 2016, magistrsko delo Opis: Opismenjevanje otrok se prične tako rekoč že od rojstva in ne šele v prvem razredu. Otroci pričnejo z razlikujočim poslušanjem, na katerem temeljijo preostale vrste poslušanja, ko začnejo zaznavati zvoke in jih prepoznavajo, ko začnejo ločevati glas od hrupa. Govor se prične razvijati že pri nekaj mesecih, ko se dojenčki poigravajo z izgovorjavo različnih glasov in zlogov. Sistematično se razvijanje predopismenjevalnih spretnosti nadaljuje v vrtcu in nato še v šoli, kjer postopoma učenci začnejo ločevati med posameznimi besedami, glasovi in zlogi v besedah, jih prepoznavajo, odkrivajo in poimenujejo, iščejo rime. Učenci morajo dobro razlikujoče, razčlenjujoče in razločujoče slišati. Vse to sodi k usvajanju glasovnega zavedanja, ki če je dobro usvojeno, pripomore k boljši slovnični in pravopisni korektnosti pri nareku, kot v nadaljevanju kaže raziskava. Raziskava temelji na slučajnostnem priložnostnem vzorcu 78 učencev, med katerimi je 46 dečkov in 32 deklic, od tega jih 46 obiskuje mestne in 32 primestne šole. Raziskava je potekala kar pet let, saj so bili učenci prvič vključeni v njo v prvem razredu in zadnjič v petem razredu, vendar so pri raziskavi sodelovali petkrat. Enkrat v prvem razredu, kjer je raziskava potekala tri dni, saj je potekala v obliki odprtih vprašanj. Dvakrat so bili v raziskavo vključeni v drugem razredu, prvič so pisali narek in drugič opis. Na enak način je potekala raziskava še v petem razredu.
V prvem razredu temelji pouk slovenskega jezika na usvajanju in utrjevanju glasovnega zavedanja. Po prenovljenem učnem načrtu iz leta 2011 je v ospredje še bolj postavljen učenec kot individuum, bolj je pomembno njegovo znanje kot znanje skupine. Zato mora učitelj v začetku prvega razreda preveriti, na kateri stopnji je usvojeno glasovno zavedanje, in na njej dalje graditi. V pomoč mu je individualni načrt učenca, ki si ga izdela sam za vsakega učenca posebej in v njega vlaga učenčeve izdelke ter vpisuje rezultate glaskovanja, zlogovanja in rimanja. Na podlagi tega lahko učitelj nadaljnje delo lažje diferencira in razvija učenčeve sposobnosti razločujočega in razčlenjujočega poslušanja. Ko so temelji dobri, trdi in zakoreninjeni, pa lahko nadaljuje z usvajanjem sekundarnih jezikovno sporazumevalnih spretnosti, torej pisanja in branja, pri katerih mora učenec znati uporabiti že prej pridobljeno znanje primarno jezikovno sporazumevalnih spretnosti. Učenci imajo čas do konca drugega razreda, da usvojijo branje in pisanje in nato ti dve spretnosti nadgrajujejo v tretjem razredu.
V raziskavi nas je zanimalo, ali ima dobro usvojeno glasovno zavedanje vpliv na kasnejše pravopisne in slovnične korektnosti pri pisanju nareka in opisovanja, kjer pa morajo biti učenci pozorni tudi na zgradbo besedila, pomen besed in tvorjenje povedi. Postavljena je bila hipoteza, da bolj kot imajo učenci razvito razločujoče in razčlenjujoče poslušanje, manj bodo imeli težav s pisanjem in branjem. Tehnike pisanja in branja bodo usvojili lažje, hitreje, z manj težavami in neuspehi kot učenci, ki so imeli manj razvito glasovno zavedanje. Učitelj mora prepoznati učence, ki imajo težave z glasovnim zavedanjem, in delo pri pouku oziroma dopolnilnem pouku diferencirati ali individualizirati tako, da jim ponudi ustrezne vaje, ki krepijo pomanjkljive spretnosti. Predvidevam, da se bo pri raziskavi pokazalo, da so pomanjkljive spretnosti glasovnega zavedanja pripomogle k pravopisnim napakam pri nareku in opisu živali v drugem razredu ter nareku in opisu predmeta v petem razredu. Predvidevam še, da se bo v petem razredu število napak večalo sorazmerno s pomanjkljivo usvojenimi spretnostmi glasovnega zavedanja. Torej, slabše kot so imeli razvito razločujoče in razčlenjujoče poslušanje, več bo napak v drugem razredu, pravopisna in slovnična korektnost pa se bo še zmanjšala tudi v petem razredu.
Ključne besede: poslušanje, razlikujoče, razločujoče in razčlenjujoče poslušanje, spodbujanje glasovnega zavedanja, narek, neumetnostno besedilo, opis živali, opis predmeta, prvi razred, drugi razred in peti razred
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 1503; Prenosov: 204
Celotno besedilo (2,34 MB) |
8. SPOZNAVANJE ZELENJAVE S POMOČJO DIDAKTIČNIH IGER V 2. RAZREDU OSNOVNE ŠOLEMaksim Ferme, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko nalogo sestavljajo tri med seboj povezane zaokrožene celote – teoretična, praktična in empirična. V teoretičnem delu so podrobneje opredeljeni otrok in njegove značilnosti, igra (poudarek na didaktičnih igrah) ter učni predmet Spoznavanje okolja.
V praktičnem delu so predstavljeni učna priprava, potek ure in njena evalvacija. Ugotovili smo, da kljub dobro organizirani in pripravljeni učni uri za izvedbo nismo imeli dovolj časa, saj otroci v teh letih še ne znajo dovolj dobro brati in pisati in potrebujejo več časa za izvedbo določene didaktične igre. Med uro so učenci zelo pazili na higieno. Prav tako so za seboj vedno pospravili. Ob izvedbi učne ure s pomočjo didaktičnih iger so zelo uživali in sodelovali.
V empiričnem delu so predstavljeni izsledki empirične raziskave, ki je bila izpeljana pred in po praktičnem delu. Ugotavljamo, da anketirani učenci zelenjavo poznajo dosti bolje po izvajanju učne ure.
Ključne besede: Ključne besede: osnovna šola, prvo triletje, drugi razred, didaktične igre, zelenjava.
Objavljeno v DKUM: 02.03.2015; Ogledov: 2328; Prenosov: 281
Celotno besedilo (2,52 MB) |
9. EKSPERIMENTALNO DELO PRI POUKU PREDMETA SPOZNAVANJE OKOLJA V DRUGEM RAZREDU - OGLJIKOV DIOKSID IN NJEGOVE LASTNOSTIMateja Kucljak, 2013, diplomsko delo Opis: Pričujoče diplomsko delo sestavljata dve zaokroženi celoti (teoretična in praktična), ki pa se med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta. V teoretičnem delu predstavljamo učni predmet Spoznavanje okolja (cilji, specialnodidaktična priporočila, učbeniki, e-gradiva), naravoslovje (njegov pomen, postopke in metode dela) in ogljikov dioksid. In ravno na ogljikovem dioksidu in njegovih lastnostih temelji naše eksperimentalno delo, ki ga podrobneje predstavljamo v praktičnem delu. Skrbno in natančno smo pripravili podrobno učno pripravo, zapisali potek dela in evalvacijo narejenega. Ugotovili smo, da imajo učenci radi eksperimentalne naloge, ki jih motivirajo za učenje ter spodbujajo pozitivno naravnanost do naravoslovja.
Ključne besede: naravoslovje, eksperimentalni pouk, Spoznavanje okolja, prvo triletje, drugi razred
Objavljeno v DKUM: 18.06.2013; Ogledov: 1905; Prenosov: 306
Celotno besedilo (3,12 MB) |
10. PRIMER TERENSKEGA DELA PRI POUKU SPOZNAVANJE OKOLJA V DRUGEM RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLENina Krt, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Primer terenskega dela pri pouku spoznavanje okolja v drugem razredu devetletne osnovne šole predstavlja terensko delo kot eno od dobrih metod, ki jih lahko učitelj uporabi pri načrtovanju in izvajanju pouka. V teoretičnem delu je navedenih nekaj opredelitev pojma terensko delo. Zajete so opredelitve tako slovenskih kot tujih avtorjev. Na kratko je prikazana zgodovina razvoja terenskega dela kot ene izmed učnih metod pri pouku, predstavljeni pa so tudi pomen in funkcije terenskega dela, faze in organizacija terenskega dela ter problemi, ki lahko pri tem nastanejo.
V praktičnem delu diplomskega dela so zajete priprava, izvedba in evalvacija terenskega dela za sklop ''Bilo je nekoč'' v drugem razredu devetletne osnovne šole. Diplomsko delo temelji na neposredni pedagoški izkušnji. Praktični del se je deloma odvijal v Osnovni šoli Križe in njeni okolici ter v prostorih stalne razstave ''Lovci na mamute — ledena doba v Evropi'' v Tržiču.
Ključne besede: terensko delo, predmet spoznavanje okolja, drugi razred osnovne šole, ogled muzeja
Objavljeno v DKUM: 21.05.2010; Ogledov: 4611; Prenosov: 557
Celotno besedilo (5,19 MB) |
