SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
OKUPACIJSKA POLITIKA TRETJEGA RAJHA – MOBILIZACIJA V NEMŠKO VOJSKO V OBSOTELJU 1941–1945
Mojca Valenčak, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga prikazuje življenje mobilizirancev v nemško vojsko med drugo svetovno vojno, ki so prihajali iz območja Obsotelja. Namen naloge je predstaviti problem okupacijske politike ter opredelitev problema mobilizacije v nemško vojsko na primeru Obsotelja. Kljub temu da je Obsotelje poznano po tem, da je bil tukaj med II. svetovno vojno t.i. izselitveni pas, se je tudi na tem območju vršila prisilna mobilizacija v nemško vojsko. Z območja občin Kozje in Podčetrtek so nacisti prebivalstvo leta 1941 rasno ocenili in jim na podlagi rasnih razredov podelili državljanstvo. Podelitev državljanstva in članstvo v Štajerski domovinski zvezi pa je imelo posledice predvsem za moške, ki so morali prisilno v nemško vojsko. Najbolj je uspešno potekala nemška mobilizacija leta 1942 zaradi tega, ker je bil vsak vojni obveznik obveščen, da bo, če se ne bo odzval pozivu, žrtvoval svojo družino. Mobilizacijo je spremljalo nasilje, izrazita močna nemška nacionalna in socialna propaganda ter antikomunizem. Naloga se nato osredotoči na potek mobilizacije (vpoklice v vojsko, odpor proti mobilizaciji, druge vojaške formacije, v katere so Nemci izvajali mobilizacijo. Naloga se zaključi z analizo števila žrtev iz Obsotelja v II. svetovni vojni.
Ključne besede: zgodovina, druga svetovna vojna, Obsotelje, raznarodovalni ukrepi, mobilizacija, Podčetrtek, Kozje, Bistrica ob Sotli
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 3502; Prenosov: 410
.pdf Celotno besedilo (17,52 MB)

3.
4.
NACIZEM, UMETNOST, UMETNINA: USODA EVROPSKE KULTURE DEDIŠČINE MED DRUGO SVETOVNO VOJNO
Benjamin Korošec, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana usoda evropske kulturne dediščine pred, med in po drugi svetovni vojni. Cilj diplomskega dela je predstaviti nacistični odnos do umetnosti, njegovo sprevrženo politiko in gonjo proti drugače mislečim v umetnosti in nenazadnje tudi klavrno usodo številnih umetnin na evropskih tleh med drugo svetovno vojno. Nacisti so se na vrhuncu svojih moči polastili številnih umetniških zbirk v državni in zasebni, predvsem judovski lasti po vsej Evropi. Odgovorni so za daleč največji »zločin«, ki ga je kdajkoli storil kakšen državni sistem nad kulturno dediščino. Po končani vojni je stekel proces restitucije, ki se še danes ukvarja s številnimi nerešenimi primeri lastništva nad umetniškimi predmeti. Pri tem ni izvzeta niti naša država, kjer je tema o izginulih umetninah še vedno tabu in kjer ne kaže, da bi se stvari v bližnji prihodnosti premaknile v pozitivno smer.
Ključne besede: Umetnost, nacizem, umetnina, kulturna dediščina, druga svetovna vojna.
Objavljeno: 07.07.2011; Ogledov: 2458; Prenosov: 341
.pdf Celotno besedilo (929,63 KB)

5.
POETIKA ROMANOV DRAGA JANČARJA: TO NOČ SEM JO VIDEL, DREVO BREZ IMENA IN GRADITELJ
Alenka Korbun, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava poetiko romanov Draga Jančarja, in sicer To noč sem jo videl, Drevo brez imena in Graditelj, ki so izhajali med letoma 2006 in 2010. Izbrani romani z zgodovinsko, vojno in ljubezensko tematiko temeljijo na podobnih motivih, temah in idejah. Osrednja tema druge svetovne vojne in komunistične revolucije na Slovenskem se zrcali v motivih vojsk (partizani, domobranci, četniki, nacisti, itd.) in v motivih avtoritarne oblasti, ki izvaja nasilje nad posameznikom. Vpogled v krizni čas vojne in revolucije je podan z različnih strani: poražene in zmagovalne. Osrednja tema romanov se prepleta s temo ljubezni in z eksistencialno tematiko (notranje stiske, strahovi, paranoje, dvomi, zaskrbljenost). Po idejni plati romani svarijo pred ideologijami, ki totalitarnim mehanizmom nasilja služijo kot orodje za vladanje in slepilo za množice. Literarni junaki, največkrat individualisti, želijo živeti izven ideologije in nočejo biti ujeti v »kolesu zgodovine«. Jančarjev slog in tehnike pisanja v izbranih romanih nihajo med zmernim modernizmom (To noč sem jo videl, Graditelj) in radikalnejšim, bolj eksperimentalnim modernizmom (Drevo brez imena). Med postmodernističnimi pripovednimi postopki izstopa medbesedilnost oz. citatnost. Jančar se v treh romanih poglablja v temne strani življenja, razkriva neprijetno resnico oz. zamolčano zgodovino. O krivicah in krutostih nekega »ostrega in surovega časa« pripoveduje bodisi objektivno z distance bodisi subjektivno, angažirano in z moralnim poslanstvom.
Ključne besede: Drago Jančar, roman, To noč sem jo videl, Drevo brez imena, Graditelj, druga svetovna vojna, komunistična revolucija, eksistencializem, modernizem, postmodernizem, literarni angažma.
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 3681; Prenosov: 533
.pdf Celotno besedilo (827,04 KB)

6.
BRITANSKE MISIJE PRI SLOVENSKIH PARTIZANIH 1943-1945
Sandra Pokrivač, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga prikazuje britanske vojaške misije, ki so delovale pri slovenskih partizanih od leta 1943-1945. Britanska tajna služba SOE in organizacija ISLD sta organizirali prihod prvih obveščevalcev, katerim so sledile izvidniške misije oz. skupine, sestavljene iz slovenskih padalcev. Prva uradna britanska vojaška misija je v Glavni štab Slovenije prišla 27. junija 1943 pod vodstvom majorja Williama Jonesa. Tej misiji je sledilo še več drugih, ki so prihajale na območja 7. korpusa, 9. korpusa in 4. operativne cone. Člani misij so imeli vojaške kot tudi obveščevalne naloge. Število članov se je zaradi ugodnih vojaških in političnih razmer poleti 1944 zelo povečalo, svojo mrežo so širili tudi izven meja slovenskega ozemlja. Hkrati so se začeli zaostrovati odnosi s partizani, z viškom jeseni 1944, člani misij prihajali pod drobnogled OZNE, partizani so omejevali njihovo gibanje in delo, kar je vplivalo na neuspešno izvrševanje nalog. Proti koncu leta 1944 so se tako člani misij posvečali predvsem evakuaciji ranjencev in uničevanju sovražnikovih komunikacijskih sistemov in objektov, hkrati so do konca vojne postopoma zapuščali slovensko ozemlje.
Ključne besede: zgodovina, druga svetovna vojna, zavezniki, slovenski partizani, slovensko ozemlje, britanska vojaška misija, anglo-ameriška misija, SOE, ISLD
Objavljeno: 05.01.2012; Ogledov: 1494; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (21,37 MB)

7.
BRITANSKA TAJNA SLUŽBA SOE (SPECIAL OPERATIONS EXECUTIVE) V EVROPI 1940-1946
Vid Zakrajšek, 2012, diplomsko delo

Opis: 1. septembra 1939, manj kot 23 let po koncu 1. svetovne vojne, je tretji rajh z napadom na Poljsko začel 2. svetovno vojno. Z odgovornostjo za začetek sovražnosti in ponaredbo legitimnega izgovora za napad so tajne službe in posebne enote dale tej novi vojni značaj, ki jo je spremljal ves čas njenega poteka. Ta ni imel samo velikega vpliva na razvoj taktike bojevanja in orožja, ampak tudi na druga področja življenja v prihodnosti, od znanosti do industrije itd. Vohunstvo, tajne službe in posebne vojaške enote obstajajo že tisočletja, vendar nikoli prej v takšnem obsegu in pomenu, kot so ga dobile v letih 1939–1945. 22. julija 1940 je bila z ukazom premiera Winstona Churchilla ustanovljena nova tajna agencija Special Operations Executive (SOE) pod taktirko Hugh Daltona, ministra za ekonomsko vojskovanje. Njena naloga je bila, po besedah premiera, da »spravi Evropo v plamene«. SOE ni bila povsem nova formacija, temveč amalgamacija treh že obstoječih tajnih služb, od katerih je bila vsaka pod drugim ministrstvom. Section D (SIS – Secret Intelligence Service), MIR (Military Intelligence Research – del War Office) in Department EH (Foreign Office) so združili v eno službo. Naloga SOE je bilo organiziranje odporniških gibanj, urjenje odpornikov, vohunjenje in sabotaže, izvajanje atentatov, uničevanje mostov in manjšanje sovražnikovih strateških in taktičnih sposobnosti vodenja vojne. Zaradi tega SOE ni mogla delovati dalj časa, brez da bi pritegnila pozornost sovražnika. Pričakovana sovražnikova reakcija je bila glavni razlog nesporazumov med SOE in MI6, kajti MI6 je hotela, da so skrivne operacije tudi ostale prikrite. Metode SOE so povzročile tudi trenja z begunskimi vladami drugih držav, ker so nekatera odporniška gibanja, ki jih je SOE podpirala, opremljala in urila, hotela spremeniti politične sisteme svojih držav. Metodologija SOE je bila zagotavljanje taktične podpore, urjenje, oboroževanje, denarna in zdravstvena pomoč in zagotavljanje agentov skupinam, ki so lahko dokazale bojevanje proti nacizmu in fašizmu, ne glede na njihove verska, politična in sociološka prepričanja in povezave. Pragmatični pristop SOE je bil kriv za obtožbe kratkovidnosti, toda v tedanjih okoliščinah okupirane Evrope je bila to edina pot za zagotovitev končne zmage. Tako kot je njen nastanek bil značilen za vse vojne agencije in posebne vojaške enote, od Popskijeve zasebne vojske (Popski's Private Army) in hudičeve brigade (Devil's Brigade) do Long Range Desert Group (LRDG), je bil tudi njen konec zvest temu značaju. SOE je bila ustvarjenja za boj proti fašizmu in nacizmu in s koncem vojne je ostala brez svojega naravnega sovražnika. Preživela je svoje »kolegice« in vojno za le manj kot leto dni. Po notranjih prepirih med raznimi ministrstvi in tajnimi službami, kdo bo SOE prevzel, jo je novi premier Clement Attlee 15. januarja 1946 razpustil.
Ključne besede: SOE, druga svetovna vojna, sabotaže, tajne službe, odporniška gibanja, nacizem
Objavljeno: 29.01.2013; Ogledov: 1432; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (761,63 KB)

8.
Povojni poboji in politična situacija med 2. svetovno vojno v Republiki Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študija
Aleš Lamovšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Zajet je pomemben potek II. svetovne vojne na slovenskih tleh na strani protikomunističnega tabora in njegovega političnega vrha. Gre za celoten opis delovanja, njegovega nastanka in poimenovanja, kaj sploh protikomunistični tabor je. zajeti so marsikateri dogodki, ki so se zgodili na slovenskih tleh. Strnili smo v zapis marsikatero resnico, dogodek, ki je usodno vpilval na potek vojne.
Ključne besede: druga svetovna vojna, povojni poboji, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 15.11.2013; Ogledov: 909; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (359,51 KB)

9.
LITERARNA INSCENACIJA ZGODOVINE KOROŠKIH SLOVENCEV V ROMANU ENGEL DES VERGESSENS (2011) MAJE HADERLAP
Rudolf Sabo, 2014, magistrsko delo

Opis: V teoretskem delu sta prikazana tipologija zgodovinskega romana ter tipologija kolektivnega spomina. V empiričnem delu sledita povzetek zgodovine Koroških Slovencev in povzetek zgodovinskega romana Maje Haderlap Engel des Vergessens – analiza zgodovinske resničnosti in oblik kolektivnega spomina v romanu. Pri analizi sta uporabljeni deskriptivna in komparativna metoda.
Ključne besede: Zgodovina, zgodovinska realnost, literna inscenacija, kolektivni spomin, kulturni spomin, komunikativni spomin, zgodovinski roman, etnična skupina, Koroški Slovenci, Angel pozabe, druga svetovna vojna, partizani, mlado dekle.
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 662; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (452,44 KB)

10.
FRANC VIDRIH IN SPOMINI NA USODO PRIMORSKIH PADALCEV
Jana Kete, 2014, diplomsko delo

Opis: Britanci so svoje obveščevalno delovanje med drugo svetovno vojno želeli razširiti tudi v najsevernejši del Jugoslavije, se pravi v Slovenijo. Glavni britanski tajni službi, ki sta pošiljali svoje agente na misije v Jugoslavijo in Slovenijo sta bili Special Operation Executive (SOE – Uprava za posebne operacije) in Inter-Services Liaison Department (ISLD), ki je delovala v okviru Military Intelligence 6 (MI6). Organizacija SOE je na začetku največjo pozornost usmerila v južno Jugoslavijo, saj so bila tam glavna vodstva vsejugoslovanskih oblik upora. Sčasoma pa so se začela pojavljati namigovanja, da bi bilo najbolje konkretneje delovati tudi na Hrvaškem in še bolj v Sloveniji. Britanci so sprva razpolagali z zelo skopimi informacijami iz lastnih virov o dejanskem dogajanju v okupirani Jugoslaviji. Za Britance so bili zato še zlasti zanimivi primorski Slovenci, ki so jih zavezniki ujeli kot italijanske vojake v Afriki. Te so jugoslovanski častniki novačili za kraljevo vojsko, zanje pa so se zanimale tudi britanske tajne službe v taboriščih za vojne ujetnike. Izmed ujetnikov so izbrali peščico primernih kandidatov, ki so v Kairu in Palestini opravili tečaje za posebne operacije. V raznih misijah so jih poslali na zasedeno slovensko ozemlje, od koder so Britanci pričakovali poročanje. Velika večina se jih je po pristanku pridružila partizanom. Kljub temu da so se iskreno borili proti nacifašizmu, so nekateri izmed njih proti koncu vojne oziroma po njej postali žrtve likvidacij obveščevalnih služb komunističnih oblasti.
Ključne besede: zgodovina, druga svetovna vojna, padalci, britanske misije, SOE, ISLD, partizani
Objavljeno: 06.11.2014; Ogledov: 704; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici