1. Prispevek k poznavanju represije novih oblasti v Prekmurju v prvem obdobju po drugi svetovni vojni : magistrsko deloMatej Meško, 2024, magistrsko delo Opis: Ob koncu vojne je v Jugoslaviji Komunistična partija prevzela oblast in pri tem med drugim izvajala represijo proti medvojnim in političnim nasprotnikom. Z analizo neobjavljenih in objavljenih primarnih virov ter primerjavo podatkov iz relevantne literature smo izvedli raziskavo o represiji in prevzemu oblasti v Prekmurju, in sicer v prvem povojnem obdobju, leta 1945. Pokrajina je bila zaradi svoje lege manj vključena v narodnoosvobodilno gibanje in vojno dogajanje, prav tako je bila edina pokrajina, ki je imela madžarskega okupatorja, ki je uvajal svojo raznarodovalno politiko s ciljem madžarizacije prostora. Ob osvoboditvi Prekmurja s strani sovjetske Rdeče armada so oblast hitro prevzeli člani Osvobodilne fronte, ki jim je sledila delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki je utrdila partijski prevzem oblasti. S pomočjo aktivistov iz drugih delov Slovenije so oblikovali vse veje komunistične oblasti in hitro začeli z obračunavanjem z nasprotniki. V prvih tednih po osvoboditvi je bila priprta večina članov okupatorskih organizacij, domnevni sodelavci okupatorja in večji del vidnejših osebnosti predvojnega Prekmurja. Tem posameznikom so nato sodili na hitro oblikovanem vojnem sodišču, kjer so številne obsodili sodelovanja z okupatorjem in jim tudi zaplenili premoženje. Predvsem v prvem obdobju je vojaško sodišče na smrt obsodilo nekatere najpomembnejše osebnosti, pri katerih sta bili obsodba in izvršitev izrečene kazni že v času obsodbe in predvsem po osamosvojitvi Sloveniji razlog za polemike v Prekmurju. Vojnim sodiščem je julija 1945 sledilo sodišče narodne časti, ki je obsodilo še 212 do tedaj neobsojenih domnevnih sodelavcev okupatorja. Obsodbe so povzročile veliko osebnih tragedij, in to ne samo obsojencem, ampak tudi njihovim svojcem, ki so poskušali na vse načine razveljaviti razsodbe in si povrniti status v družbi.
Ključne besede: Slovenija, Prekmurje, Jugoslavija, komunizem, 1945, druga svetovna vojna, represija, sodišča, OZNA, zaplemba premoženja, sodni procesi, revolucija, prevzem oblasti.
Objavljeno v DKUM: 12.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (1,30 MB) |
2. Narrating guilt and innocence in youth novels by J. Boyne and S. C. Bartoletti : masters thesisTajda Tripkovič, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava dva mladinska zgodovinska romana Deček na vrhu gore (The Boy at the Top of the Mountain) pisatelja Johna Boyna in The Boy Who Dared (Deček, ki si je drznil) pisateljice Susan Campbell Bartoletti. Cilj naloge je primerjati oba romana, ki pripadata tako mladinski kot zgodovinski prozi, in pojasniti njuno zgodovinsko ozadje, ob tem pa primerjati dva mlada protagonista, in sicer Pierrota Fischerja in Helmutha Hübenerja, ki se znajdeta v turbulentnih časih – najprej v obdobju vzpona nacizma in nato še sredi druge svetovne vojne. Vsak po svoje se trudita po najboljših močeh manevrirati med zastavljenimi pravili režima in pri tem odkrivati, kdo sta in kakšne so njune vrednote.
Ključne besede: Deček na vrhu gore, The Boy Who Dared, zgodovinski roman, mladinski roman, druga svetovna vojna, John Boyne, Susan Campbell Bartoletti
Objavljeno v DKUM: 02.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,85 MB) |
3. Pavel Haas in analiza Godalnega kvarteta številka 2, opus 7 : magistrsko deloPetra Gumilar Černela, 2024, magistrsko delo Opis: Pavel Haas je češki skladatelj, ki je svoja zadnja leta preživel v nacističnem tranzitnem getu Theresienstadt (Terezín). Tja je bil poslan po nemški okupaciji Češke, leta 1941. Bil je eden najdejavnejših theresienstadskih skladateljev, bil pa je tudi eden najboljših učencev češkega skladatelja Leoša Janáčka. Njegova dela so izražala problematiko tedanjega časa, še posebej tista, ki so bila napisana v času ujetništva v getu. Glasba je bila nabita s čustvi, polna simbolov in aluzij različnih glasbenih oblik.Preden je bil transportiran, je bil,vse od njegovega glasbenega šolanja pa do tedaj, 20 let glasbeno ustvarjalen. V tem času je ustvaril preko 50 del, od tega jih je v getu napisal sedem. Na njegov slog je vplival ugledni češki skladatelj Leoš Janáček, pri katerem se je tudi šolal. Haas je črpal navdih iz moravskih ljudskih pesmi, glasbe judovskih sinagog, navdih so mu bili tudi skladatelji umetniške glasbe, kot so Stravinski, Honegger, Milhaud in Poulec. V času nacističnih napadov so bile izvedbe njegovih del prepovedane. V letu 1944 je bil 16. oktobra deportiran v nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je kmalu po prihodu umrl v plinski celici. S tem se je njegovo življenje tragično zaključilo.
Ključne besede: antisemitizem, druga svetovna vojna, Theresienstadt, Godalni kvartet, analiza, Pavel Haas
Objavljeno v DKUM: 02.08.2024; Ogledov: 84; Prenosov: 15
Celotno besedilo (23,00 MB) |
4. Percepcija Winstona Churchilla v slovenskem tisku v obdobju od Münchenskega sporazuma do napada na Jugoslavijo : magistrsko deloLucija Kovačič, 2023, magistrsko delo Opis: Winston Churchill, eden izmed osrednjih politikov 20. stol., rojen 30. novembra 1874, v zlati viktorijanski dobi britanskega imperija, je zaključil šolanje na vojaški akademiji Sandhurst. Do leta 1900 je deloval kot vojak in vojni dopisnik. Državna politika ga je zanimala že vse od otroštva, zato je po zaključku vojaške službe začel graditi politično kariero. Svoj prvi vrhunec je dosegel leta 1915, ko je prevzel položaj ministra za vojno mornarico, s katerega je moral po porazu pri Dardanelah, ko je bil v celoti obtožen krivde, odstopiti. Po izgubi ministrskega položaja se je vrnil v vojsko, kjer je ostal do maja 1916. Šele konec velike vojne je prinesel ponovno oživitev Churchillove politične kariere. Do leta 1929, ko je konservativna stranka izgubila na volitvah, Churchill pa s tem za desetletje mesto v vladi, je zasedal številne odločilne ministrske položaje. V tridesetih letih 20. stol. pa je vseskozi svaril pred vzponom Adolfa Hitlerja na oblast in si s tem v slovenskem tisku do napada na Jugoslavijo pridobil sloves ne le uglednega in izkušenega politika, temveč tudi največjega Hitlerjevega sovražnika. Vrhunec svoje kariere je dosegel 10. maja 1940, ko je postal predsednik vlade Združenega kraljestva. Državo je uspešno pripeljal do zmage v drugi svetovni vojni, leta 1945 pa odstopil. Drugič je mesto predsednika vlade zasedal med letoma 1951 in 1955, skoraj do smrti (1965) pa je ostal poslanec v spodnjem domu parlamenta.
Ključne besede: Winston Churchill, Münchenski sporazum, slovensko časopisje, druga svetovna vojna, britanska politika
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 581; Prenosov: 46
Celotno besedilo (2,62 MB) |
5. Medicinski poskusi na zapornikih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNika Poredoš, 2022, diplomsko delo Opis: Ljudje se v poskusih uporabljajo že od antičnih časov. Poročila o biomedicinskih poskusih v zaporih izvirajo že iz let 1906 in 1912, drugi zgodnji primeri so poskusi iz leta 1915 in od leta 1919 do 1922. Izkoriščanje in zlorabe zapornikov kot medicinskih subjektov pa so dosegli vrhunec med drugo svetovno vojno. V nacističnih koncentracijskih taboriščih, japonski enoti 731 in na ameriških ujetnikih so izvajali raziskave, ki jim danes lahko rečemo krute, barbarske in nehumane. V Združenih državah Amerike so raziskave o biomedicini potekale že od leta 1934, na Japonskem je enota 731 v 30. in 40. letih 20. stoletja izvajala brutalne eksperimente na tisočih zapornikih. Najbolj poznan in moralno najnižji nivo pa so predstavljali poskusi, ki jih je izvajal dr. Josef Mengele na judovskih zapornikih v koncentracijskih taboriščih. Vprašanje etike v zvezi z medicinskimi poskusi v Nemčiji med drugo svetovno vojno je bilo ključno na nürnberških sojenjih. Nürnberški kodeks iz leta 1947 na splošno velja za prvi dokument, ki določa etične predpise pri eksperimentiranju na ljudeh na podlagi informirane privolitve. Leta 1964 je Svetovna zdravniška organizacija kot odgovor na širjenje Nürnberškega kodeksa razvila Helsinško deklaracijo, ki je ponovila številna pomembna načela Kodeksa. Kljub temu so zaporniki še vedno postajali žrtve znanstvenega izkoriščanja s strani industrije biomedicinskih raziskav. Sedaj kazenski zakoni nekaterih držav, podprti s številnimi mednarodno sprejetimi dokumenti, popolnoma prepovedujejo raziskave, ki vključujejo zapornike. S študijo primerov medicinskih poskusov na zapornikih med drugo svetovno vojno v Nemčiji, na Japonskem in v Združenih državah Amerike ter poglobljeno analizo primarnih in sekundarnih virov podatkov smo pokazali, da so se medicinski poskusi v Nemčiji, na Japonskem in v Združenih državah Amerike pred in med drugo svetovno vojno razlikovali. V Nemčiji in na Japonskem so zapornike izkoriščali brez njihove privolitve, v Združenih državah Amerike pa so zahtevali pisno privolitev od raziskovalnih subjektov. Ugotovitve so pokazale, da pomanjkanje nadzora pristojnih oblasti ni bil primarni razlog za izvajanje poskusov na zapornikih pred in med drugo svetovno vojno.
Ključne besede: poskusi na zapornikih, druga svetovna vojna, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.10.2022; Ogledov: 670; Prenosov: 168
Celotno besedilo (1012,42 KB) |
6. Rdeča armada in osvoboditev prekmurja leta 1945: kolektivna memorija lokalnega prebivalstva : magistrsko deloDarjan Lorenčič, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga se ukvarja s prihodom Rdeče armade v Prekmurje in osvoboditvijo pokrajine leta 1945. Metodološko se naloga naslanja na analizo zbranih ustnih pričevanj posameznikov, ki vzdržujejo kolektivno memorijo na prihod rdečearmejcev, in so ali sami doživeli ta prelomni dogodek ali pa so povzeli pričevanja svojcev. Pričevanja so obenem komparativno analizirana s podatki, ki jih dobimo v arhivskih, časopisnih in drugih virih ter v najbolj relevantni literaturi. Ponujajo nam originalni vpogled v dojemanje takratnih dogodkov iz perspektive lokalnega prebivalstva. Pri priklicevanju preteklih dogodkov v spomin odigra ključno vlogo kolektivna memorija, zato je v uvodnem delu pojasnjen koncept le-te, kar je bistveno za razumevanje delovanja spomina v odnosu do kolektivnega. Naloga je nato razdeljena na dva glavna dela: v prvem je nanizana naracija dogodkov, ki so sledili do osvoboditve, s poudarkom na vojaških operacijah Rdeče armade, ki so prikazane tudi s pomočjo vojaških zemljevidov; medtem ko drugi del temelji na pričevanjih in zajema dogodke od prihoda rdečearmejcev do utrditve nove jugoslovanske oblasti po vojni.
Ključne besede: Prekmurje, osvoboditev 1945, Rdeča armada, druga svetovna vojna, pričevanja, kolektivna memorija.
Objavljeno v DKUM: 03.08.2022; Ogledov: 1255; Prenosov: 272
Celotno besedilo (9,91 MB) |
7. Izbrana mladinska dela o holokavstuAna Korošec, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava temo holokavsta v izbranih mladinskih delih. V prvem delu je podan teoretični okvir, ki zajema kratek pregled druge svetovne vojne, opis najbolj znanih koncentracijskih taborišč, kot so Auschwitz, Dachau in Mauthausen, opredelitev holokavsta in mladinske književnosti, značilnosti leposlovnih del za odrasle in mladinskih leposlovnih del o holokavstu ter opis literarnih vrst analiziranih del, v katerih se pojavlja tema holokavsta, s poudarkom na dnevnikih, spominih in zgodovinskih romanih. Holokavst, sistematični genocid, ki ga je med drugo svetovno vojno izvajala nacistična Nemčija s svojimi zavezniki, je navdihnil številne literarne ustvarjalce. Analiza vseh šestnajstih leposlovnih del, med katerimi prevladujejo zgodovinski romani, temelji na njihovi zunanji (število poglavij) in notranji zgradbi (zgodba, snov, teme, motivi, oznaka literarnih oseb, literarni čas in prostor, pripovedovalec, jezik, slog, ideje in sporočilo). Analizirana besedila so razvrščena glede na to, ali je avtor hkrati tudi literarni lik oziroma pripovedovalec (dnevniki, spomini) ali ni vpleten v zgodbo (zgodovinske kratke zgodbe, zgodovinske povesti, zgodovinski romani). Neposredna pričevalca holokavsta sta Anne Frank in Elie Wiesel, medtem ko ostali avtorji niso sami izkusili holokavsta, vendar preko literature ozaveščajo bralce o njem. Obravnavana leposlovna dela pomembno prispevajo k poznavanju holokavsta in spodbujajo k poglobljenemu premisleku o človeških vrednotah in smislu vojne.
Ključne besede: Druga svetovna vojna, nacistična koncentracijska taborišča, holokavst, otroške žrtve, mladinska književnost.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 1132; Prenosov: 225
Celotno besedilo (1,79 MB) |
8. Scharffova tehnika zasliševanja : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeJerneja Borštnar, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so predstavljene tehnike zasliševanja, s poudarkom na Scharffovi zasliševalski tehniki. Izbrano Scharffovo tehniko skušamo primerjati z ostalimi tehnikami in opredeliti prednosti in slabosti le-te. Predstavljene so zasliševalske tehnike na splošno, problem prisilnih zaslišanj ter vzroki in morebitne posledice. Opisani so tudi zgodovina zasliševalskih tehnik, kako in kdaj so se le-te spreminjale. V drugem poglavju je govora predvsem o etičnosti zasliševanja, kaj bi bilo treba narediti, da bi bilo zaslišanje učinkovitejše. V tretjem poglavju so predstavljene vrste zasliševalskih tehnik (Reidova tehnika, modela ACID in PEACE, preiskovalni intervju za ugotavljanje spolnih zlorab otrok, zasliševanje s pomočjo hipnoze), ki pa so med seboj različne.
V današnjem svetu se vsakodnevno srečujemo z novicami o hudih kaznivih dejanjih, ki pa niso razjasnjena, kdo je kaj storil, kdo je storilec in kdo ne. Strokovnjaki si za odkritje storilca pomagajo s številnimi tehnikami zasliševanja, a le-te niso vedno prave in primerne za odkritje resnice in storilca.
V delu je podrobneje predstavljena Scharffova zasliševalska tehnika, ki je ime dobila po Hannsu Joachimu Gottlobu Scharffu, uspešnem zasliševalcu v času druge svetovne vojne. Njegova tehnika zasliševanja je bila ena redkih v tistem času, ki ni temeljila na psihični in fizični prisilili zaslišancev, da priznajo dejanje, a je bila kljub temu zelo učinkovita (Granhag, Kleinman in Oleszkiewicz, 2014). Scharffova tehnika, ki je bila namenjena zasliševanju ujetih vojnih pilotov, je temeljila predvsem na prijateljskem in gostoljubnem odnosu do zaslišancev (Toliver, 1997). Scharff je do odgovorov prišel s pripovedovanjem zgodb oz. dogajanja in občasno, ko se je ponudila priložnost, povprašal za dodatna pojasnila, tako da je sogovornik skoraj nevede priznal dejanje. Nikoli ni postavljal neposrednih vprašanj in izvrševal kakršnegakoli pritiska nad zaslišanci. Dajal je vtis, da pozna celotno situacijo in dogodke, kar je pri ujetnikih dajalo občutek, da tudi če kaj povedo, ne bodo povedali nič novega in neznanega (Granhag, Oleszkiewicz, Sakrisvold in Kleinman, 2019).
Tako je Scharff postal eden uspešnejših zasliševalcev tistega časa. Njegova tehnika je bila po količini pridobljenih podatkov boljša od ostalih takratnih tehnik zasliševanja, pridobilo se je več informacij in pustilo manj negativnega priokusa pri zaslišanih vojnih ujetnikih (Oleszkiewicz, Granhag in Montecinos, 2014). Naredil je velik korak naprej, saj je bila njegova tehnika povsem drugačna, kot so jih bili vajeni pred tem. Zdi se, kot da Scharffova tehnika predstavlja nekakšno prelomno obdobje tehnikam zasliševanja, saj so se na podlagi le-te kasneje razvijale sodobnejše zasliševalne tehnike.
Ključne besede: diplomske naloge, zasliševalska tehnika, Hanns-Joachim Gottlob Scharff, druga svetovna vojna, nenasilje, drugačnost
Objavljeno v DKUM: 19.05.2021; Ogledov: 1506; Prenosov: 114
Celotno besedilo (1,22 MB) |
9. FOLKLORISTIČNA IN DIALEKTOLOŠKA ANALIZA USTVARJALNE DEJAVNOSTI IZBRANIH IZGNANCEV DRUGE SVETOVNE VOJNEAndreja Bukovinski, 2010, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Namen diplomske naloge je bil predstaviti ustvarjalno delo treh izgnancev v drugi svetovni vojni: Antona Bukovinskega, Jožeta Zupančiča in Jakoba Viranta. Kar je vsem trem skupno, je izkušnja druge svetovne vojne in izgon iz domovine ter naselitev v tujo deželo. V izgnanstvu jim ni preostalo nič drugega, kot prilagoditev na novo okolje in boj za golo preživetje. Ves čas pa so ohranjali spomin na domače ognjišče in gojili upanje na vrnitev v domovino. Nekaj let so vsi trije čutili moč nemške okupacije. Svoje čutenje le-te pa so izražali preko literarnega ustvarjanja, nekateri že v izgonu in v ujetništvu, Anton Bukovinski pa predvsem po vrnitvi v domovino.
Diplomsko delo prav tako prinaša rezultate raziskave jezikovnih značilnosti govora Velike Doline in Dobove na oblikoslovni, glasoslovni in skladenjski ravni. Na osnovi zbranega gradiva in strokovne literature sem govora umestila v narečni prostor. Posavsko narečje spada med južna štajerska narečja in je prehodno narečje med štajersko in dolenjsko narečno skupino. Govora Velike Doline in Dobove sodita v sevniško-krški govor prehodnega posavskega narečja, v katerem je več štajerskih značilnosti. V glasoslovju je viden predvsem starejši dolenjski razvoj, mlajše štajerske značilnosti pa so v večji meri vplivale na oblikoslovno podobo govora.
Ključne besede: Ključne besede: izseljenstvo, druga svetovna vojna, literarno ustvarjanje, dialektologija, posavsko narečje, sevniško-krški govor, krajevni govor Velike Doline in Dobove.
Objavljeno v DKUM: 29.01.2021; Ogledov: 949; Prenosov: 4
Celotno besedilo (15,04 MB) |
10. Umetnost v času realsocializma v slovenskem slikarstvuKatja Grašič, 2017, magistrsko delo Opis: Ideja socialističnega realizma se je izoblikovala v Sovjetski zvezi, in sicer na prvem zveznem kongresu sovjetskih pisateljev. Doktrino socialističnega realizma je leta 1934 razglasil Ždarov. V slovenskem prostoru se tovrstne težnje pojavijo v tridesetih letih 19. stoletja, vendar nikoli kot zavezujoča doktrina, temveč zgolj kot predlog delovanja umetnikov.
Spremembe po socialistični preobrazbi so ustvarile tudi nove pogoje za kulturne dejavnosti. Socialistična načela družbene ureditve pospešijo razvoj ljudske kulturne ustvarjalnosti, umetnost postaja manj privilegij bogatašev, bolj se približuje ljudskim množicam, saj je vsebina tesno povezana z ljudskim življenjem. Kultura vedno bolj pridobiva politično vlogo.
Realsocializem v slovenskem prostoru označuje zelo širok razpon del, sega od monumentalnih kompozicij, herojskih figur pa vse do skoraj intimističnih del. Viri del niso bili zgolj socialistični, ampak so slovenski umetniki kombinirali tudi svojo lastno umetniško tradicijo, predvojno umetnost.
Obdobje socialističnega realizma v Jugoslaviji se polagoma končuje s sporom Jugoslavije in Sovjetske zveze v začetku petdesetih let
19. stoletja. Umetnostni prostor se počasi liberalizira in pojavi se zasuk k modernizmu.
Ključne besede: Socialistični realizem, slikarstvo, Jugoslavija, ideologija, Slovenija, povojno obdobje, druga svetovna vojna, socializem, 20. stoletje.
Objavljeno v DKUM: 19.07.2017; Ogledov: 2168; Prenosov: 223
Celotno besedilo (1,04 MB) |
