Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo z naslovom Uporaba lutk pri spodbujanju razvoja socialnih veščin – učenje strpnosti in sprejemanja drugačnosti je praktično delo, ki je nastalo na podlagi projektnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili splošne značilnosti lutke, njen vpliv na razvoj otroka, pomembnost uporabe lutke v predšolskem obdobju in povezanost lutke pri oblikovanju socialnih veščin. V praktičnem delu naloge smo izvedli projekt, ki je trajal štiri tedne v skupini otrok (n = 19), starih od štiri do šest let, z namenom, da bi otroke na igriv in poučen način že v predšolskem obdobju seznanili z drugačnostjo okoli nas. Rezultati projektnega dela so pokazali napredek vseh otrok v skupini pri izkazovanju sočutja, prijaznosti in vključevanja vseh otrok v igro, pri uporabi lutk pa sta se tudi izboljšali njihova koncentracija in pozornost. Izrazit napredek se je pokazal pri otroku s posebnimi potrebami, ki se je prvič pričel aktivno besedno vključevati v socialne igre in vzpostavljati očesni stik, ter pri otroku priseljencu, ki je v času projektnega dela pričel govoriti in se vključevati v skupne dejavnosti. Otroci v skupini so postali bolj strpni in bolj aktivni pri izkazovanju sprejemanja drugačnih, kar je bilo opazno zlasti med dnevno rutino in spontanimi dejavnostmi. Rezultati nakazujejo, da je uporaba lutk pri spodbujanju razvoja socialnih veščin ustrezna metoda dela, ki je pomembna za delo strokovnih delavcev v vrtcu.
Ključne besede: lutka, lutkovna vzgoja, strpnost, drugačnost, prijateljstvo.
Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 919; Prenosov: 120
Celotno besedilo (3,16 MB)

Opis: V diplomskem delu so predstavljene tehnike zasliševanja, s poudarkom na Scharffovi zasliševalski tehniki. Izbrano Scharffovo tehniko skušamo primerjati z ostalimi tehnikami in opredeliti prednosti in slabosti le-te. Predstavljene so zasliševalske tehnike na splošno, problem prisilnih zaslišanj ter vzroki in morebitne posledice. Opisani so tudi zgodovina zasliševalskih tehnik, kako in kdaj so se le-te spreminjale. V drugem poglavju je govora predvsem o etičnosti zasliševanja, kaj bi bilo treba narediti, da bi bilo zaslišanje učinkovitejše. V tretjem poglavju so predstavljene vrste zasliševalskih tehnik (Reidova tehnika, modela ACID in PEACE, preiskovalni intervju za ugotavljanje spolnih zlorab otrok, zasliševanje s pomočjo hipnoze), ki pa so med seboj različne. V današnjem svetu se vsakodnevno srečujemo z novicami o hudih kaznivih dejanjih, ki pa niso razjasnjena, kdo je kaj storil, kdo je storilec in kdo ne. Strokovnjaki si za odkritje storilca pomagajo s številnimi tehnikami zasliševanja, a le-te niso vedno prave in primerne za odkritje resnice in storilca. V delu je podrobneje predstavljena Scharffova zasliševalska tehnika, ki je ime dobila po Hannsu Joachimu Gottlobu Scharffu, uspešnem zasliševalcu v času druge svetovne vojne. Njegova tehnika zasliševanja je bila ena redkih v tistem času, ki ni temeljila na psihični in fizični prisilili zaslišancev, da priznajo dejanje, a je bila kljub temu zelo učinkovita (Granhag, Kleinman in Oleszkiewicz, 2014). Scharffova tehnika, ki je bila namenjena zasliševanju ujetih vojnih pilotov, je temeljila predvsem na prijateljskem in gostoljubnem odnosu do zaslišancev (Toliver, 1997). Scharff je do odgovorov prišel s pripovedovanjem zgodb oz. dogajanja in občasno, ko se je ponudila priložnost, povprašal za dodatna pojasnila, tako da je sogovornik skoraj nevede priznal dejanje. Nikoli ni postavljal neposrednih vprašanj in izvrševal kakršnegakoli pritiska nad zaslišanci. Dajal je vtis, da pozna celotno situacijo in dogodke, kar je pri ujetnikih dajalo občutek, da tudi če kaj povedo, ne bodo povedali nič novega in neznanega (Granhag, Oleszkiewicz, Sakrisvold in Kleinman, 2019). Tako je Scharff postal eden uspešnejših zasliševalcev tistega časa. Njegova tehnika je bila po količini pridobljenih podatkov boljša od ostalih takratnih tehnik zasliševanja, pridobilo se je več informacij in pustilo manj negativnega priokusa pri zaslišanih vojnih ujetnikih (Oleszkiewicz, Granhag in Montecinos, 2014). Naredil je velik korak naprej, saj je bila njegova tehnika povsem drugačna, kot so jih bili vajeni pred tem. Zdi se, kot da Scharffova tehnika predstavlja nekakšno prelomno obdobje tehnikam zasliševanja, saj so se na podlagi le-te kasneje razvijale sodobnejše zasliševalne tehnike.
Ključne besede: diplomske naloge, zasliševalska tehnika, Hanns-Joachim Gottlob Scharff, druga svetovna vojna, nenasilje, drugačnost
Objavljeno v DKUM: 19.05.2021; Ogledov: 1506; Prenosov: 118
Celotno besedilo (1,22 MB)