1. Pravica otroka, da pozna svoj izvor : magistrsko deloMaša Klajderič, 2022, magistrsko delo Opis: Temeljna pravica, ključna za oblikovanje posameznikove identitete, je nedvomno pravica do poznavanja lastnega izvora. Ustavno sodišče Republike Slovenije ji je priznalo celo naravo temeljne človekove pravice. Kot pomembna pravica, pa je priznana tudi v sklopu številnih mednarodnih pravnih aktih. Življenjske situacije, ki vodijo do želje po poznavanju lastnega izvora ter razkritja identifikacijskih podatkov bioloških staršev, so spočetje otroka s postopkom oploditve z biomedicinsko pomočjo z darovano spolno celico, posvojitve, ter razne druge situacije, v katerih otrok ne pozna svojih bioloških staršev. Da otrok lahko uveljavlja svojo pravico do poznavanja lastnega izvora, mora v prvi vrsti biti izpolnjen pogoj, da otrok ve za obstoj svojih bioloških staršev. Nadaljnji pogoj predstavlja obstoj dokumentacije, v sklopu katere se vodijo informacije o izvoru otroka. Zadnji pogoj pa predstavlja še upravičenje otroka, da dostopa do informacij, ki jih zajema sama dokumentacija. Našteti pogoji veljajo predvsem v postopkih spočetja otroka s postopkom oploditve z biomedicinsko pomočjo z darovano spolno celico ter pri posvojitvah. V ostalih življenjskih primerih, kjer podlaga za poznavanje lastnega izvora temeljni zgolj na otrokovi želji, je treba zagotoviti sodno varstvo.
Ključne besede: družinsko pravo, pravice otroka, mednarodno pravni akti, postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo, posvojitev, ugotavljanje starševstva
Objavljeno v DKUM: 21.09.2022; Ogledov: 514; Prenosov: 145
 Celotno besedilo (651,23 KB) |
2. Ženske in otroci - najpogostejše žrtve nasilja in zlorab v družini : magistrsko deloAnja Aleksič, 2021, magistrsko delo Opis: Nasilje v družini, žrtve katerega so večinoma ženske in otroci, spada med najpogostejše kršitve človekovih pravic in kršitve človekovega dostojanstva ter diskriminacijo žensk. Za problematiko nasilja v družini in boj proti njemu je izjemnega pomena, da se o njem govori. Družba mora ponotranjiti dejstvo, da ne gre za problem, ki spada v zasebno sfero posamezne družine, temveč gre za problem celotne družbe in družbeno odgovornost nosi vsak izmed nas. Potrebno je doumeti pogostost nasilja v družini in se prenehati slepiti o »redkosti« tega pojava, saj je popolnoma mogoče, da je tudi nekdo od naših bližnjih žrtev družinskega nasilja, pa tega ne upa priznati, ker se tako kot večina žrtev boji, da mu nihče ne bo verjel, da pomoči ne bo dobil ali da bo po priznanju samo še huje. Kolektivno družbeno zavedanje in družbena odgovornost sta seveda izjemnega pomena, vendar je za reševanje dotične problematike v prvi vrsti odgovorna država, ki se mora reševanja lotiti celovito. Za obravnavanje nasilja v družini mora zagotoviti celoten zakonodajni in politični okvir, poskrbeti pa mora tudi za uspešno sodelovanje institucij, organov in organizacij, ki predstavljajo državno mrežo izvajalcev pomoči. S posebnimi programi je potrebno pomoč nuditi tudi povzročiteljem nasilja, ki so se nasilnega vedenja naučili tekom življenja, vendar se lahko takšnega vedenja odvadijo in ga spremenijo, če se problema zavedajo, želijo delati na sebi, so pripravljeni na spremembo in imajo ob sebi ustrezno strokovno podporo. Najpomembnejše pa je sporočilo za vse žrtve, povzročitelje nasilja in celotno družbo, da je nasilje popolnoma nesprejemljivo, da zanj ni nikakršnega opravičila ter da je zanj vedno odgovoren izključno povzročitelj sam, nikoli žrtev.
Ključne besede: družinsko pravo, družina, družinska razmerja, nasilje v družini, zloraba v družini, žrtve nasilja in zlorab v družini, Zakon o preprečevanju nasilja v družini
Objavljeno v DKUM: 10.03.2021; Ogledov: 1416; Prenosov: 398
Celotno besedilo (2,19 MB) |
3. Sporazumna razveza pri notarjuKsenija Vrbnjak, 2018, diplomsko delo Opis: Zakonska zveza lahko preneha zaradi različnih okoliščin, ki jih v 95. členu našteva Družinski zakonik, to so: smrt enega od zakoncev, razglasitev pogrešanega zakonca za mrtvega, razveljavitev zakonske zveze in razveza zakonske zveze. Družinski zakonik navaja naslednje možne načine razveze zakonske zveze: razveza zakonske zveze na tožbo, sporazumna razveza zakonske zveze in sporazumna razveza zakonske zveze pri notarju. V diplomskem delu je natančneje predstavljen nov način razveze zakonske zveze tj. razveza zakonske zveze pri notarju, ki je Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih še ni poznal, jo je pa uvedel Družinski zakonik. Tovrstna razveza zakonske zveze je uvedena z namenom, da bi med zakoncema, ki nimata skupnih mladoletnih otrok, postopek razveze zakonske zveze stekel hitreje in enostavneje. Hkrati pa naj bi prispeval tudi k razbremenitvi in hitrejšemu delovanju še tako preobremenjenih sodišč. Vendar vse ni tako enostavno, kot se morda zdi na prvi pogled, saj morajo za tovrstno razvezo zakonske zveze biti izpolnjene določene zahteve, da se lahko zakonca razvežeta pri notarju. Družinski zakonik navaja naslednje zahteve: da zakonca nimata skupnih otrok, nad katerimi bi izvajala starševsko skrb; da se sporazumeta o delitvi skupnega premoženja in o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, v katerem živita in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje, in brez svoje krivde ni zaposlen. Šele ko se o vsem navedenem sporazumeta, lahko pri notarju zahtevata, da sestavi notarski zapis sporazuma zakoncev o razvezi zakonske zveze. O uspešnosti tovrstne razveze zakonske zveze zaenkrat še ne moremo govoriti, saj gre za nov institut, ki se bo začel uporabljati šele naslednje leto (april 2019).
Razveza zakonske zveze pri notarju je v Španiji v uporabi že od leta 2015. Uvedli so jo z istim namenom kot pri nas, tj. da bi razbremenili tamkajšnja preobremenjena sodišča in zakoncema, ki nimata skupnih mladoletnih otrok ali otrok s posebnimi potrebami, poenostavili postopek razveze zakonske zveze. Po podatkih iz leta 2016 se je pri notarju v Španiji razvezalo zgolj 6,3% zakoncev, kar pod vprašanje postavlja učinkovitost, sicer dobrega namena tamkajšnjih in naših zakonodajalcev, z vidika razbremenitve sodišč. V Španiji, enako kot pri nas, ni potreben obstoj razloga za razvezo zakonske zveze. Razvezo zakonske zveze lahko zahteva en od zakoncev ali oba zakonca ali en zakonec s soglasjem drugega. Dodatna zahteva, ki je naše pravo ne pozna, je, da mora od sklenitve zakonske zveze poteči vsaj 3 mesece, razen v zakonsko določenih izjemah. Zakonca v Španiji imata tudi možnost, da se ne razvežeta ter se odločita zgolj za prenehanje življenjske skupnosti.
Ključne besede: družinsko pravo, zakonska zveza, prenehanje zakonske zveze, razveza zakonske zveze, razveza zakonske zveze pri notarju, notar, razveza zakonske zveze v Španiji
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 2639; Prenosov: 333
Celotno besedilo (774,62 KB) |
4. Vloga in pomen sodnega izvedenca v družinsko pravnih sporihIva Maček, 2018, diplomsko delo Opis: Družinsko pravo kot del civilnega prava je zaradi svoje vsebine za razliko od drugih področjih prava zelo specifično pravno področje. Zakonsko je urejeno z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, s tem zakonom pa se v skladu s 1. členom urejajo zakonska zveza, razmerje med starši in otroki in med drugimi sorodniki, posvojitev, rejništvo ter varstvo mladoletnih otrok in drugih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.
V sodne družinske postopke so poleg polnoletnih oseb, vključene tudi mladoletne osebe oziroma otroci. Sodišče je v skladu z načelom največje otrokove koristi primorano vedno zasledovati koristi otroka, ko odloča o trenutnih in nadaljnjih razmerah v družini. Otroci po Ustavi Republike Slovenije v skladu s 56. členom uživajo posebno varstvo in skrb.
Ključne besede: sodni izvedenec, družinsko pravo, družinski postopek, izvedensko mnenje
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1957; Prenosov: 254
Celotno besedilo (1,04 MB) |
5. Nadomestno materinstvo in varstvo otrokovih koristi : komentar sodbe ESČP v zadevi Paradiso in Campanelli proti ItalijiSuzana Kraljić, 2015, strokovni članek Opis: Nadomestno materinstvo predstavlja danes v mnogih državah občutljivo politično, družbeno in pravno temo, saj pomeni, včasih celo ultima ratio, možnost pridobitve otroka, ki ga pari niso mogli pridobiti po naravni poti. Države članice EU danes vodijo dokaj enotno politiko na tem področju ter prepovedujejo nadomestno materinstvo, vendar pa je npr. dovoljeno v posameznih državah ZDA, na Tajskem, Rusiji in Indiji, kamor odhajajo z namenom pridobitve otroka po poti nadomestnega materinstva tudi "evropski" pari. Nadomestno materinstvo pomeni danes še mnoga odprta pravna vprašanja, s katerimi se posledično ukvarjajo tako nacionalna sodišča kakor tudi ESČP in SEU (npr. zadevi C-363/12 in C-167/12). V pričujočem primeru Paradiso in Campanelli proti Italiji so se italijanska sodišča ukvarjala s problematiko veljavnosti posvojitve, izigranjem prava ter neskladnostjo z italijanskim javnim redom, zaradi česar je bil otrok nameravanim staršem odvzet. Zaradi takšne odločitve italijanskega sodišča je bila vložena pritožba na ESČP ter zatrjevana kršitev 8. člena EKČP. ESČP je ugotovilo kršitev, saj je potrdilo, da je med pritožnikoma in otrokom bilo vzpostavljeno de facto družinsko življenje, kljub pomanjkanju bioloških vezi. Priznana jima je bila odškodnina, a otrok jima ni bil vrnjen, zaradi česar sta se pritožila na Veliki senat ESČP.
Ključne besede: družinsko pravo, oploditev z biomedicinsko pomočjo, nadomestno materinstvo, Sodišče EU
Objavljeno v DKUM: 02.08.2018; Ogledov: 1367; Prenosov: 124
Celotno besedilo (370,48 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. Rejniška pogodba: primerjava med Slovenijo in HrvaškoSara Šešerko, 2018, diplomsko delo Opis: V Ustavi Republike Slovenije predstavlja starševstvo temeljno človekovo pravico vsakega posameznika. Ker rejništvo predstavlja enega izmed posegov v to pravico, je to institut, ki zahteva ažurno prilagajanje pravni ureditvi in tudi preverjanje v praksi. Otrok se v Republiki Sloveniji namesti v rejništvo, v kolikor nima svoje družine ali če iz kakšnih drugih razlogov ne more prebivati pri svojih starših. Preden pa lahko rejnik začne izvajati rejništvo, mora izpolniti določene pogoje in pridobiti dovoljenje za izvajanje rejništva, pri čemer je slovenska pravna ureditev zelo podobna hrvaški. V Republiki Sloveniji bo po novi zakonodaji poslej večjo vlogo pri odločanju o rejništvu imelo sodišče, medtem ko v hrvaški pravni ureditvi, to vlogo nosi še vedno center za socialno delo. Bistvo diplomskega dela, je v okviru postopka oddaje rejenca v rejništvo, sklenitev rejniške pogodbe, ki ima tudi določeno pogodbeno vsebino. Po hrvaški zakonodaji je ta vsebina širša, čeprav jo opredeljuje zgolj en zakon. Pomembno je poudariti tudi, da rejniško pogodbo na Hrvaškem sklene pristojni center za socialno delo na področju stalnega prebivališča rejnika in rejnik, pri nas pa pristojni center za socialno delo na področju stalnega prebivališča rejenca in rejnik. Naša zakonodaja glede rejništva je obsežnejša, vprašanje pa je ali je tudi boljša in učinkovitejša.
Ključne besede: Rejništvo, rejniška pogodba, družinsko pravo, Slovenija, Hrvaška.
Objavljeno v DKUM: 18.07.2018; Ogledov: 2088; Prenosov: 300
Celotno besedilo (881,24 KB) |
8. Harmonizacija evropskega družinskega prava ter vpliv na slovensko družinsko zakonodajoJakob Mavrin, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je obravnavan proces harmonizacije Evropskega družinskega prava ter posledično njegov vpliv na slovensko družinsko zakonodajo. Delo prikazuje delovanje pomembnejših organizacij, ki imajo veljavo pri prizadevanju poenotenja in prilagajanja družinskega prava v Evropski uniji. Najprej smo prikazali vzroke za harmonizacijo in pristojnosti EU pri omenjenemu pristopu. Nadaljevali smo z uredbami, jih analizirali ter vsebinsko povzeli. V zvezi z delovanjem Sodišča Evropske unije smo izpostavili pomembnosti ter obravnavali vplivne primere. Posvetili smo se Evropski konvenciji o človekovih pravicah in temeljnim svoboščinam in Evropskem sodišču za človekove pravice, ki deluje v okviru Sveta Evrope. Nadaljevali smo z organizacijo CEFL, povzeli načela Evropskega prava, ki predstavljajo modern sklop ne zavezujočih družinskih načel. Za konec smo analizirali na referendumu ovržena Družinski zakonik in novelo zakona ZZZDR-D ter poskušali ugotoviti vpliv delovanja zgoraj navedenih organizacij na področje družinskega prava v Republiki Slovenji.
Ključne besede: harmonizacija, poenotenje, družina, družinsko pravo, države članice, pravni sistemi.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1370; Prenosov: 112
Celotno besedilo (1,23 MB) |
9. IZVRŠEVANJE STARŠEVSKE SKRBI: PREDSTAVITEV IN PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN ITALIJOAlenka Škof, 2016, diplomsko delo Opis: Roditeljska pravica je pravica staršev, v okviru katere skrbijo za korist svojih mladoletnih otrok. Gre za skupek pravic in dolžnosti staršev do svojih otrok. Temelj pravic in dolžnosti izhaja iz ustave RS, katera v 54. členu določa, da imajo starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke.
V mednarodnih dokumentih je izraz roditeljska pravica nadomestil izraz starševska skrb. Gre za širši pojem. Ne obsega le pravice in dolžnosti naravnih staršev, temveč tudi tistih oseb, ki jih pravo šteje za starše, torej posvojiteljev.
V Sloveniji je področje družinskega prava urejeno v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v katerem se še vedno uporablja izraz roditeljska pravica. V Italiji je to področje urejeno v Civilnem zakoniku, in sicer v prvi knjigi. Leta 2013 je zakonodajni odlok na podlagi reforme iz leta 2012 prinesel spremembe v Civilni zakonik, med katerimi je bil tudi prehod roditeljske pravice v starševsko odgovornost.
Ključne besede: roditeljska pravica, starševska skrb, starševska odgovornost, dolžnosti staršev, pravice otrok, izvrševanje roditeljske pravice, odnos med starši in otroki, družinsko pravo
Objavljeno v DKUM: 19.09.2016; Ogledov: 2160; Prenosov: 216
Celotno besedilo (723,36 KB) |
10. |
