| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinkovitost ukrepa prepovedi približevanja kot sredstvo za preprečevanje družinskega nasilja : magistrsko delo
Lena Senica, 2023, magistrsko delo

Opis: Družinsko nasilje je ena izmed najstarejših pojavnih oblik nasilja in pomeni grobo kršitev človekovih pravic ter človekovega dostojanstva. Čeravno se o tej problematiki v zadnjih desetletjih intenzivno ozavešča družbo, je primerov družinskega nasilja na vsakodnevni bazi še vedno preveč. Pomemben premik v smeri preprečevanja nasilja v družini zagotovo pomeni sprejetje Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) v letu 2008. Temeljni namen izvajanja določb tega zakona je predvsem v zagotavljanju učinkovitejše pomoči žrtvam v primerih nasilja, zaščiti žrtve nasilja, prizadevanju za spremembo vedenja povzročitelja nasilja in s preventivnimi ukrepi zmanjšati pojavnost družinskega nasilja. S sprejetjem ZPND sta se država kot tudi družba začeli zavedati resnosti obstoja ter množičnosti družinskega nasilja. Zavedati se je potrebno, da pri družinskem nasilju velja ničelna toleranca, zato se mora slednje preprečevati z različnimi mehanizmi, če pa že pride do nasilnega incidenta, mora država storiti vse, kar je v njeni moči, da čim bolj omili nastale posledice. Sredstvo, ki v trenutku zaustavi družinsko nasilje, je izrek ukrepa prepovedi približevanja, ki ga najpogosteje izreka policija, skladno z Zakonom o nalogah in policijskih pooblastilih (ZNPPol). Povzročitelj nasilja mora ob izreku prepovedi približevanja nemudoma prenehati s svojimi ravnanji, s tem pa ukrep izpolni svoj glavni cilj ‒ žrtvi zagotovi varnost. Z izrečenim ukrepom se žrtvi in povzročitelju nasilja sporoča, da je nasilje zavržno in nedopustno ravnanje, s tem pa se na družbo prenese daljnosežno sporočilo. V tem delu, torej takojšno nudenje zaščite žrtvi nasilja, je ukrep prepovedi približevanja učinkovit in zadosten, saj se s samim izrekom nasilna dejanja promptno prekinejo. Nekoliko več dvomov o sami učinkovitosti prepovedi približevanja v praksi pa se pojavi v zvezi s spoštovanjem izrečene prepovedi približevanja s strani povzročitelja nasilja. Obstajajo namreč številni vzroki, vsled katerih se prepoved približevanja s strani storilcev nasilja ne spoštuje v takšni meri, kot bi bilo zaželeno. Vendar v zvezi z zadevno problematiko neupoštevanja izrečene prepovedi približevanja obstajajo marsikateri predlogi, s katerimi je mogoče izboljšati efektivnost ukrepa prepovedi približevanja na način, da se bo ta spoštoval bolj, kot kažejo dosedanje prakse. Na tem mestu se izpostavlja predlog, ki je zares vreden omembe, in sicer bolj intenzivno ter obvezno vključevanje storilcev nasilja v programe dela, kjer imajo ključno vlogo nudenja pomoči storilcem nasilja, pristojne institucije na področju družinskega nasilja. Poleg pomembnosti slednjih pa je še vedno poglavitnega pomena, da se družbo čim bolj osvešča o družinskem nasilju, saj se moramo vsi ljudje zavedati, da družinsko nasilje ni tabu tema, marveč tema, o kateri se je treba pogovarjati in iskati ustrezne rešitve s katerimi se bo zmanjšala številčnost tega deviantnega pojava. Kot družba nosimo vsi odgovornost, da žrtvam nasilja ponudimo roko, jim prisluhnemo, verjamemo ter jim pomagamo.
Ključne besede: Družinsko nasilje, Zakon o preprečevanju družinskega nasilja (ZPND), ukrep prepovedi približevanja, Zakon o nalogah in pooblastilih policije, prekinitev družinskega nasilja, učinkovitost ukrepa prepovedi približevanja, program dela, ozaveščanje družbe.
Objavljeno v DKUM: 16.10.2023; Ogledov: 156; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

2.
Nasilje nad otroki v družini in analiza primera smrti dveletne deklice na Gorenjskem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Tjaša Šturm, 2023, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomskega dela je opisano nasilje nad otroki v družini, ki je javnozdravstveni problem. Dogaja se v domačem okolju, kjer bi otrok moral biti varen in ljubljen. Kriminalistična preiskava nasilja nad otroki v družini vključuje kriminalistično preiskavo na kraju, zbiranje obvestil, zavarovanje morebitnih dokazov, zasliševanja, razgovore in pričanje. Med postopkom kriminalistične preiskave nasilja nad otroki v družini lahko pride do pojava kognitivne pristranskosti, ki vpliva na policistovo subjektivno doživljanje poteka preiskave. V drugem delu diplomskega dela je opisana kriminalistično preiskavo smrti deklice. Primer se je zgodil leta 2016 na Gorenjskem in je bil izredno izpostavljen v medijih. Dveletna deklica je bila žrtev fizičnega nasilja ter zanemarjanja in surovega ravnanja svoje matere in njenega partnerja. Prizadejane so ji bile lahke telesne poškodbe, hude telesne poškodbe in posebno huda telesna poškodba, zaradi katere je deklica izgubila življenje. Izrečena jima je bila enotna zaporna kazen, v katero je bil vštet tudi čas pripora, ki je trajal dve leti. Zaradi izvršenih kaznivih dejanj je mati deklice bila obsojena na 23-letno zaporno kazen in materin partner na 21-letno zaporno kazen. Med pisanjem diplomskega dela smo bili seznanjeni z delovanjem policije in tožilstva v predkazenskem in kazenskem postopku, ugotovljene so bile okoliščine kaznivih dejanj in spoznanja, kako so dokazi vplivali na zaporni kazni dekličine matere in materinega partnerja.
Ključne besede: družinsko nasilje, otroci, analiza primera, pristranskost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.09.2023; Ogledov: 258; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (619,67 KB)

3.
Samopoškodovalno vedenje mladostnikov kot posledica družinskega nasilja
Špela Zavratnik, 2023, diplomsko delo

Opis: Samopoškodovalno vedenje je pri mladostnikih zelo pogosto, saj se za njega odločijo, ko ne znajo drugače reagirati na neko situacijo, so v čustveni stiski. Največkrat je ravno družinsko nasilje tisto, ki je eden izmed vzrokov za to vedenje. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature raziskati povezanost družinskega nasilja in samopoškodovalnega vedenja mladostnikov. V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. Za iskanje znanstvene literature smo uporabili naslednje tuje podatkovne baze: PubMed, Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature (CINAHL), Cochrane Library, ScienceDirect in dodatno iskalnik Google Učenjak. S pomočjo PRISMA diagrama smo predstavili potek iskanja literature. Sintezo zbranih virov smo naredili s pomočjo uporabe vsebinske analize. V končno analizo smo vključili 18 člankov, s pomočjo katerih smo ugotovili, da je družinsko nasilje eno izmed vzrokov samopoškodovalnega vedenja pri mladostnikih. Pri mladostnikih, ki so bili priča nasilju v družini, ločitvi staršev, revščini, zanemarjanju, se je samopoškodovalno vedenje pogosteje pojavilo. Samopoškodovalno vedenje je pri mladostnikih pozitivno povezano z nasiljem v družini. Mladostniki pogosto svoje stiske ne izražajo preko besed, temveč skozi druge oblike vedenj (samopoškodovalno vedenje). V kliničnem okolju je medicinska sestra tista, ki največkrat prva prepozna družinsko nasilje, zato mora imeti ustrezne izkušnje, spretnosti. Medicinski sestri skrb za otroke predstavlja velik stres, saj vsak otrok nasilje doživlja drugače.
Ključne besede: mladostniki, družinsko nasilje, samopoškodovalno vedenje
Objavljeno v DKUM: 16.08.2023; Ogledov: 429; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

4.
Ženske in otroci - najpogostejše žrtve nasilja in zlorab v družini : magistrsko delo
Anja Aleksič, 2021, magistrsko delo

Opis: Nasilje v družini, žrtve katerega so večinoma ženske in otroci, spada med najpogostejše kršitve človekovih pravic in kršitve človekovega dostojanstva ter diskriminacijo žensk. Za problematiko nasilja v družini in boj proti njemu je izjemnega pomena, da se o njem govori. Družba mora ponotranjiti dejstvo, da ne gre za problem, ki spada v zasebno sfero posamezne družine, temveč gre za problem celotne družbe in družbeno odgovornost nosi vsak izmed nas. Potrebno je doumeti pogostost nasilja v družini in se prenehati slepiti o »redkosti« tega pojava, saj je popolnoma mogoče, da je tudi nekdo od naših bližnjih žrtev družinskega nasilja, pa tega ne upa priznati, ker se tako kot večina žrtev boji, da mu nihče ne bo verjel, da pomoči ne bo dobil ali da bo po priznanju samo še huje. Kolektivno družbeno zavedanje in družbena odgovornost sta seveda izjemnega pomena, vendar je za reševanje dotične problematike v prvi vrsti odgovorna država, ki se mora reševanja lotiti celovito. Za obravnavanje nasilja v družini mora zagotoviti celoten zakonodajni in politični okvir, poskrbeti pa mora tudi za uspešno sodelovanje institucij, organov in organizacij, ki predstavljajo državno mrežo izvajalcev pomoči. S posebnimi programi je potrebno pomoč nuditi tudi povzročiteljem nasilja, ki so se nasilnega vedenja naučili tekom življenja, vendar se lahko takšnega vedenja odvadijo in ga spremenijo, če se problema zavedajo, želijo delati na sebi, so pripravljeni na spremembo in imajo ob sebi ustrezno strokovno podporo. Najpomembnejše pa je sporočilo za vse žrtve, povzročitelje nasilja in celotno družbo, da je nasilje popolnoma nesprejemljivo, da zanj ni nikakršnega opravičila ter da je zanj vedno odgovoren izključno povzročitelj sam, nikoli žrtev.
Ključne besede: družinsko pravo, družina, družinska razmerja, nasilje v družini, zloraba v družini, žrtve nasilja in zlorab v družini, Zakon o preprečevanju nasilja v družini
Objavljeno v DKUM: 10.03.2021; Ogledov: 1163; Prenosov: 346
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

5.
Metode prepoznavanja družinskega nasilja v vrtcu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Nina Čeh Hrga, 2020, diplomsko delo

Opis: Nasilje nas spremlja skozi celotno zgodovino človeštva. Spreminjajo se le oblike in odnos do njega. Ena izmed oblik je nasilje v družini, ki zajema različne oblike in intenzitete ravnanja. Neizbežno je dejstvo, da so v primerih družinskega nasilja največje žrtve otroci, kjer gre za najbolj grbo kršenje otrokovih pravic. V Sloveniji imamo zelo dobro zakonsko podlago, naloga vseh institucij pa je, da deluje celostno in usklajeno, saj je le tako lahko sistem zaščite učinkovit. Vrtec je ključna institucija za odkrivanje nasilja v družini. Pomembno je, da strokovni delavci v VIZ poznajo problematiko družinskega nasilja, znake, ki se odražajo na otrocih, zakonodajo in postopke. Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic morajo prepoznati skozi metode, ki jih uporabljajo pri svojem delu, otroka kot žrtev družinskega nasilja in mu omogočiti vso zaščito ter varno in spodbudno okolje. Pri tem se ne bi smele ozirati na dobre sosedske odnose, kljub temu da izven okolja vrtca poznajo družino žrtve in s tem tudi storilca. Raziskava, ki smo jo izvedli kaže, da vzgojiteljice in njihove pomočnice dobro poznajo problematiko družinskega nasilja, prepoznajo znake le tega na otrocih skozi metode dela in znajo postopati v primeru odkritja nasilja v družini. Toleranca do družinskega nasilja je v vaških vrtcih še vedno prisotna, čeprav se vzgojiteljice v večini ne bojijo posledic, ki bi sledile ob pravnem postopanju v primeru suma družinskega nasilja.
Ključne besede: diplomske naloge, družinsko nasilje, otrok, žrtev, vrtec, metode dela
Objavljeno v DKUM: 05.05.2020; Ogledov: 955; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (760,55 KB)

6.
DRUŽINSKO NASILJE NAD ŽENSKAMI
Alja Hvalec, 2016, diplomsko delo

Opis: Na področju preprečevanja družinskega nasilja nad ženskami je bilo v preteklosti storjeno že veliko. Dolgo neviden zasebni problem, je končno postal problem, za katerega je družbeno odgovoren vsak. Vendar kljub prizadevanjem, tako na nacionalni kot na mednarodni ravni, družinsko nasilje, zaradi svoje zasebne narave, še vedno prevečkrat ostaja skrito oziroma ga pristojne institucije odkrijejo šele, ko so posledice že zelo hude ali celo usodne. Poleg zakonodajnih okvirov, ki morajo dati ustrezno pravno podlago za celostno in učinkovito obravnavo primerov nasilja ter usklajeno delovanje in sodelovanje vseh pristojnih institucij, je bistveno ozaveščenje ljudi. Dopustna meja nasilja ne obstaja in vsakršno nasilje je strogo prepovedano in mora biti ustrezno sankcionirano. Odpraviti je potrebno vse oblike diskriminacije, krepiti družbeno moč in ekonomsko neodvisnost žensk ter spodbujati in uresničevati dejansko enakost med spoloma. Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi povzročiteljem nasilja, ki tako kot žrtev, potrebujejo strokovno pomoč, ki jo lahko nudijo le dobro usposobljeni in izobraženi kadri.
Ključne besede: Družinsko nasilje nad ženskami, družina, ženske, enakost med spoloma, vzroki in posledice nasilja, dejavniki tveganja, preprečevanje nasilja, pomoč žrtvi nasilja, pomoč povzročitelju nasilja.
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 1984; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

7.
TEMATIKA NASILJA V IZBRANIH DELIH NELI KODRIČ FILIPIĆ
Mojca Kozel, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Tematika nasilja v izbranih delih Neli Kodrič Filipić je nastalo na osnovi natančne analize izbranih književnih del. Diplomsko delo je teoretično. Najprej smo definirali nasilje in njegove oblike ter proučili tematiko nasilja v sodobni mladinski prozi. Predstavili smo bibliografijo mladinske pisateljice Neli Kodrič Filipić ter nagrade in nominacije, ki jih je prejela za svoja književna dela. Na podlagi literarne teorije smo analizirali štiri mladinska dela, ki ustrezajo skupnemu tematskemu sklopu. Opredelili smo pojem kratke realistične zgodbe ter značilnosti slikanice. Analizirali smo kratki realistični zgodbi v slikanici Punčka in velikan (2009) ter Ali te lahko objamem močno? (2011) in dva mladinska romana: fantastični roman Na drugi strani (2004) in realistični roman Solze so za luzerje (2013). Opredelili smo pojem mladinski roman in realistični mladinski roman s temeljnimi žanri, pri čemer smo izhajali iz teoretičnih izhodišč Dragice Haramija. Utemeljili smo problemski roman, ki ga v svoji doktorski disertaciji vpelje Gaja Kos, ter ugotovili, zakaj spadata izbrana romana v to skupino. V izbranih delih smo predstavili prevladujočo tematiko nasilja. Opozorili smo na problematiko medvrstniškega in družinskega nasilja, na posledice nasilja ter izpostavili družbeno kritično noto mladinske pisateljice Neli Kodrič Filipić.
Ključne besede: Neli Kodrič Filipić, nasilje, medvrstniško nasilje, družinsko nasilje, kratka realistična zgodba, slikanica, fantastični mladinski roman, realistični mladinski roman, mladinski problemski roman.
Objavljeno v DKUM: 26.08.2016; Ogledov: 2078; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

8.
SVETOVALNI DELAVCI IN PROBLEMATIKA PREPOZNAVANJA NASILJA NAD OTROKI V DRUŽINI
Sergeja Vogrin, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali, v koliki meri so strokovni delavci, zaposleni v svetovalnih službah v slovenskih osnovnih šolah, seznanjeni s problematiko nasilja v družini in kakšna je njihova vloga pri odkrivanju in preprečevanju tega pojava. Zanimalo nas je, ali so svetovalni delavci poučeni o možnih znakih družinskega nasilja pri učencih in kako jih v praksi tudi prepoznavajo. Prav tako smo želeli ugotoviti, kako pogosto svetovalni delavci ozaveščajo učence o nasilju in možnih zlorabah. Raziskovali smo, ali so svetovalni delavci seznanjeni s pravili ukrepanja ob prepoznavi družinskega nasilja in kako pogosto te ukrepe izvajajo ter kako uspešno ob tem sodelujejo z drugimi institucijami, predvsem s centrom za socialno delo in policijo. Ob tem smo prav tako opazovali, ali obstajajo glede nasilja v družini na otroki statistično značilne razlike med mestnimi in podeželskimi osnovnimi šolami in ali je prepoznavanje družinskega nasilja povezano z delovno dobo strokovnih delavcev, zaposlenih v svetovalnih službah v slovenskih osnovnih šolah. S pomočjo rezultatov anketnega vprašalnika, ki smo ga poslali strokovnim delavcem, zaposlenim v svetovalnih službah na osnovnih šolah v Sloveniji, smo lahko potrdili vseh pet zastavljenih hipotez: svetovalni delavci v slovenskih osnovnih šolah so dobro seznanjeni z znaki družinskega nasilja nad učenci in ukrepi ob srečanju z njim; svetovalni delavci pogosto prepoznavajo znake družinskega nasilja pri učencih; večinoma ukrepajo v skladu s pravili ob prepoznavi družinskega nasilja nad učenci, svetovalni delavci redno ozaveščajo učence o nasilju in zlorabah, prav tako pa v primeru družinskega nasilja nad učencem uspešno sodelujejo z drugimi institucijami.
Ključne besede: nasilje, družinsko nasilje, otroci kot žrtve družinskega nasilja, fizično nasilje, psihično nasilje, spolno nasilje, ekonomsko nasilje, zlorabljanje, podeželje, mesto, delovna doba, svetovalni delavci.
Objavljeno v DKUM: 17.08.2016; Ogledov: 1391; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (675,83 KB)

9.
SPOPRIJEMANJE UČITELJEV Z NASILJEM
Nina Ševarovič, 2015, diplomsko delo

Opis: Nasilje je prisotno v vsaki šoli in z njim se morajo spoprijeti delavci šole. Pomembno je, da se ne slepijo pred nastalim problemom, ampak ga poizkusijo rešiti in preprečiti njegovo ponovitev. Namen diplomske naloge je s pomočjo anketnega vprašalnika proučiti, kako se učitelji osnovnih šol spoprijemajo z različnimi oblikami nasilja in tako s pomočjo odgovorov ponuditi izbor različnih načinov za zmanjševanje le-tega oziroma predstaviti boljše rešitve, kot sta umik in ignoriranje. Učitelji včasih ne vedo, kako se spoprijeti z nasiljem, če se le-to pojavi, zato je pomembno sodelovanje celotne šole. Pomembna so tudi dodatna izobraževanja za delavce šole. Vedno več šol, institucij in drugi strokovnjaki izvajajo različne projekte na temo spoprijemanja z nasiljem in tako dajo drugim, ki se s tem ne znajo spoprijeti, različne možnosti in ideje, kako se lotiti reševanja problema. V raziskavi je sodelovalo sto učiteljev iz enajstih šol iz okolice Celja, Maribora, Ljubljane, Črne na Koroškem in Ptuja. Štirinajst učiteljev podatka o regiji, v kateri poučujejo, ni navedlo. Rezultati moje raziskave so pokazali, da so na šolah pri preprečevanju nasilja najbolj uspešni dežurni učitelji, saj se po navadi nasilje dogaja v skritih prostorih oziroma tam, kjer ni prisotne odrasle osebe. Iz odgovorov je bilo možno razbrati, da se učitelji težje spoprimejo z družinskim nasiljem. Dostikrat sploh ne rešijo problema, saj niso prepričani, ali se ta vrsta nasilja sploh dogaja in jih je tako posledično strah reakcije staršev. Tisti pa, ki se s tem spoprimejo, večinoma sodelujejo s šolsko svetovalno službo. Učitelji so tudi mnenja, da na šolah namenijo dovolj časa za pogovor o nasilju in reševanju le-tega in videti je, da pri tem sodeluje celotna šola oziroma si med seboj pomagajo.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, družinsko nasilje, spoprijemanje z nasiljem, ukrepi za zmanjševanje nasilja, učitelji
Objavljeno v DKUM: 16.02.2016; Ogledov: 1617; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1015,02 KB)

10.
OZAVEŠČENOST O NASILJU Z VIDIKA ZAPOSLENIH V VRTCU
Mihaela Cvetko, 2015, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Sveta ne ogrožajo zlobni ljudje, marveč tisti, ki dovoljujejo zlobnost. Albert Einstein Nasilje nas spremlja tako rekoč na vsakem koraku, na nas je, ali bomo ob pojavu nasilja ukrepali ali si bomo pred njim zatisnili oči. O problemih povezanih z nasiljem govorimo šele zadnjih nekaj desetletij, kar ne pomeni, da nasilje prej ni obstajalo, pač pa, da se o tem ni govorilo in je bilo v družbi označeno kot tabu. Dolgo časa je prevladovalo zmotno mnenje, da so za preprečevanje pojava nasilja in nudenje pomoči žrtvam odgovorne le državne ali strokovne institucije. Danes se zavedamo, da nasilje zadeva vse nas. Zavedamo se, da je naša dolžnost preprečevanje in prijava le-tega. Zgodovinski mejniki v Sloveniji v smeri zaščite in pomoči ženskam in otrokom, ki so preživljali nasilje v družini, segajo v leto 1989. Takrat se je pojavila prva nevladna organizacija, imenovana društvo SOS. Organizacija je feministični projekt, katerega cilj je pomagati ženskam z izkušnjo nasilja. Tudi zaposleni v vrtcih smo žrtve nasilja dolžni zaščititi, jim nuditi pomoč in sodelovati z drugimi institucijami. V magistrskem delu smo obravnavali nekatere dokumente, ki se ukvarjajo z zakoni, pravilniki in drugimi pravni akti in se jih poslužujemo ob soočenju s primerom nasilja v družini. Predstavili smo Konvencijo o otrokovih pravicah, Ustavo Republike Slovenije, Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Kazenski zakonik in Pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode. V empiričnem delu smo raziskali raven kakovosti ozaveščenosti in seznanjenosti zaposlenih v vrtcih o družinskem nasilju. Zanimala nas je raven usposobljenosti zaposlenih za ravnanje v primeru zaznave družinskega nasilja. Prav tako smo preverili seznanjenost zaposlenih s Kazenskim zakonikom Republike Slovenije. V omenjenih vidikih smo preučili obstoj razlik glede na izobrazbo, delovno mesto vzgojitelja in starost otrok v skupini, kjer je zaposlen vzgojitelj. UDK: _________________________ KLJUČNE BESEDE: družinsko nasilje, oblike nasilja nad otrokom, osveščenost vzgojiteljev o nasilju, ravnanje
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: družinsko nasilje, oblike nasilja nad otrokom, osveščenost vzgojiteljev o nasilju, ravnanje
Objavljeno v DKUM: 13.10.2015; Ogledov: 1369; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici