| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
DELOVANJE CENTRA ZA SOCIALNO DELO, KADAR JE OTROK ŽRTEV NASILJA V DRUŽINI
Jovita Kovač, 2011, diplomsko delo

Opis: Marca l. 2008 je začel veljati Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki definira družinsko nasilje in vlogo ter naloge državnih organov, nosilcev javnih pooblastil in javnih služb ter nevladnih organizacij, ki imajo zakonsko dolžnost prijaviti nasilje in kasneje sodelovati pri obravnavi žrtev nasilja. Zakonodaja določa posebno varstvo otrok, ki so žrtve nasilja tudi, kadar niso neposredno napadeni. V letih 2009 in 2010 sprejeti pravilniki, določajo pravila postopanja ob zaznavi družinskega nasilja za organe in organizacije, ki se najpogosteje srečajo s tovrstnim nasiljem in jim nalagajo dolžnost medsebojnega obveščanja in sodelovanja. Večinoma je reševanje te problematike le eno izmed delovnih področij pristojnih institucij, zato jim zakon predpisuje dolžnost prednostne obravnave nasilja v družini. Področje nasilja v družini ureja več zakonov in podzakonskih aktov, žrtev mora sprožati različne postopke pred različnimi institucijami za izstop iz nasilnega odnosa. Otroci večinoma nimajo procesne sposobnosti. V primerih, ko iz objektivnih razlogov otroka ne more zastopati starš, zakonodaja predvideva različne vrste zastopanja. Glavna vloga centra za socialno delo je koordinacija med vsemi institucijami pri pomoči in reševanju socialnih in materialnih stisk žrtve ter organizacija multidisciplinarnih timov. Center za socialno delo pomaga tako žrtvi, kot povzročitelju nasilja, preko socialnovarstvenih storitev. Kadar je žrtev družinskega nasilja otrok, center lahko ukrepa po družinski zakonodaji. Nov Družinski zakonik bo centrom odvzel pristojnost za odločanje o odvzemu otrok staršem, prinesel pa bo nekatere nove ukrepe za pomoč ogroženim otrokom.
Ključne besede: družinsko pravo, nasilje v družini, otrok, otrokove pravice, center za socialno delo, socialnovarstvene storitve, ukrepi po družinski zakonodaji, multidisciplinarno sodelovanje
Objavljeno: 20.01.2011; Ogledov: 2788; Prenosov: 400
.pdf Celotno besedilo (431,43 KB)

4.
5.
6.
Skrb za storilca družinskega nasilja : diplomsko delo
Božidar Bilić, 2012, diplomsko delo

Opis: V veliki večini javnost zahteva, da glavno vlogo pri reševanju nasilja v družini prevzame policija, ki naj prepreči nadaljevanje nasilnega vedenja in ukrepa zoper storilca. Prepusti naj ga tožilstvu, ki naj konkretno vodi postopek in doseže najvišjo možno kazen, in ga pripelje pred sodišče, ki pa tako ali tako sodi počasi in končno storilca oprosti ter ga vrne v domače okolje, kjer ponovno ogroža domače. Tako pride do začaranega kroga. Z obravnavo teme bomo ugotovili, da je potrebno storilcu jasno sporočiti, da je njegovo dejanje nesprejemljivo in da mora zanj odgovarjati. Da to dosežemo, je potrebno nuditi več pozornosti in konkretno pomoč žrtvam nasilja, to so največkrat žene in otroci, ter poiskati dolgoročne rešitve tako za žrtve kot za storilca. Pri tem pa ne zadostuje ukrepanje represivnih organov, za učinkovito reševanje nasilja v družini je potrebno pristopiti celostno, z vključitvijo vseh pristojnih ustanov. Diplomsko delo obravnava strokovno delo vladnih in nevladnih organizacij s storilcem družinskega nasilja, predvsem strokovno pomoč pri odpravi vzrokov njegovega nasilnega ravnanja kot tudi njegovo motiviranost za vključitev v program pomoči. Po uvodnem delu in obrazložitvi strokovnih pojmov smo predstavili normativno ureditev področja nasilja v družini. V nadaljevanju sledi poglavje, kjer smo predstavili osnovne naloge in vlogo policije pri reševanju nasilja v družini. V tem delu smo se osredotočili na individualni pristop policista, ki se odzove klicu na pomoč (neposredna intervencija) in represivno poseže v družinsko nasilje. Naslednje poglavje predstavlja delo s storilcem po izreku prepovedi približevanja, ki ga v Sloveniji pokrivata vladni sektor Centri za socialno delo in nevladne organizacije, ovire, s katerimi se strokovni delavci soočajo pri delu, samo sodelovanje organov in organizacij in drugo. Zadnje poglavje pa predstavlja programe za nenasilno komunikacijo pri nas in v tujini.
Ključne besede: nasilje, družina, družinsko nasilje, preprečevanje, policija, policijsko delo, prepoved približevanja, nevladne organizacije, sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 15.05.2012; Ogledov: 1356; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (459,67 KB)

7.
Ali je prepoved približevanja učinkovit ukrep za preprečevanje nasilja v družini?
Srečko Steiner, 2009, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Opis: V zadnjih desetletjih se podirajo tabuji o različnih oblikah nasilja v družini. Nasilje v družini je zapleten pojav, pri katerem se prepletajo številni socialni, ekonomski in psihološki dejavniki in vpliva na stopnjo varnosti v določeni družbi, s tem pa tudi na razvoj te družbe in slehernega njenega posameznika. Tudi v slovenski družbi predstavlja nasilje v družini pereč problem, ki mora biti ena izmed pomembnejših varnostnih prioritet države. Nasilje je družbeni problem, ne pa problem posameznice ali posameznika. Zato je za pomoč preživelim odgovorna družba s svojimi institucijami. Nasilje je zloraba moči, zanj ni opravičila, v celoti pa je odgovoren povzročitelj in nikoli žrtev. Nasilje je naučen vedenjski vzorec, nenasilne komunikacije pa se da naučiti. Policija pri uporabi svojih pooblastil z namenom izvajanja z zakoni določenih nalog omejuje človekove pravice osebi, zoper katero pooblastila izvaja. To omejevanje je lahko ustavno dopustno ali ustavno nedopustno, kar se presoja po načelu sorazmernosti. S prepovedjo približevanja določenemu kraju oziroma osebi policija ne posega samo v pravico do spoštovanja družinskega življenja, temveč omejuje tudi nekatere človekove pravice nasilneža.
Ključne besede: nasilje, nasilje v družini, družinsko nasilje, prepoved približevanja, žrtve, storilci, človekove pravice, policijska pooblastila
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 1488; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (151,31 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Sodelovanje policije z nevladnimi organizacijami pri obravnavanju družinskega nasilja : diplomsko delo univerzitetnega študija
Dominik Felkar, 2012, diplomsko delo

Opis: Družinsko nasilje je velik problem sodobne družbe, ki ga srečamo skoraj na vsakem koraku. Prizadene lahko vsakega člana družina. Najbolj so ogrožene ženske, otroci in starejši, ki so fizično šibkejši, vse več pa je tudi nasilja, kjer so žrtve moški. Največ je psihičnega, telesnega, spolnega in ekonomskega nasilja ter zanemarjanja. S povečanjem primerov družinskega nasilja je potrebno zagotoviti ustrezno informiranost žrtev in tudi storilcev. Pomembno vlogo pri seznanjanju žrtev, kje poiskati pomoč, imajo predvsem nevladne organizacije, sociala in policija. V zadnjih letih veliko doprinesejo k obvladovanju družinskega nasilja nevladne organizacije, ki sodelujejo s policijo pri izobraževanju in organizaciji različnih kampanj. Namen diplomske naloge je predstaviti problem družinskega nasilja, kako se s to pojavno obliko soočajo policija in nevladne organizacije ter način sodelovanja pri obvladovanju družinskega nasilja. Opredelili smo tudi težave, s katerimi se pri svojem delu soočajo in na kakšne načine bi jih bilo mogoče odpraviti. V diplomski nalogi smo poskušali predstaviti pojem družinskega nasilja, njegove žrtve, pojavne oblike in pravno podlago. Opisali smo tudi naloge nevladnih organizacij in policije. Pri nevladnih organizacijah smo se osredotočili na Društvo za nenasilno komunikacijo in Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. S predstavnicama je bil opravljen tudi razgovor. Družinsko nasilje bo vedno prisotno v našem okolju, zato je potrebno še naprej sodelovanje med vladnimi in nevladnimi institucijami, ki si bodo izmenjavale izkušnje in podatke ter se tako poskušale uspešno zoperstaviti obliki nasilja, ki predstavlja velik problem današnje družbe.
Ključne besede: nasilje, družine, družinsko nasilje, žrtve, policija, policijsko delo, nevladne organizacije, sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 19.12.2012; Ogledov: 1084; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (325,36 KB)

9.
OZAVEŠČENOST O NASILJU Z VIDIKA ZAPOSLENIH V VRTCU
Mihaela Cvetko, 2015, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Sveta ne ogrožajo zlobni ljudje, marveč tisti, ki dovoljujejo zlobnost. Albert Einstein Nasilje nas spremlja tako rekoč na vsakem koraku, na nas je, ali bomo ob pojavu nasilja ukrepali ali si bomo pred njim zatisnili oči. O problemih povezanih z nasiljem govorimo šele zadnjih nekaj desetletij, kar ne pomeni, da nasilje prej ni obstajalo, pač pa, da se o tem ni govorilo in je bilo v družbi označeno kot tabu. Dolgo časa je prevladovalo zmotno mnenje, da so za preprečevanje pojava nasilja in nudenje pomoči žrtvam odgovorne le državne ali strokovne institucije. Danes se zavedamo, da nasilje zadeva vse nas. Zavedamo se, da je naša dolžnost preprečevanje in prijava le-tega. Zgodovinski mejniki v Sloveniji v smeri zaščite in pomoči ženskam in otrokom, ki so preživljali nasilje v družini, segajo v leto 1989. Takrat se je pojavila prva nevladna organizacija, imenovana društvo SOS. Organizacija je feministični projekt, katerega cilj je pomagati ženskam z izkušnjo nasilja. Tudi zaposleni v vrtcih smo žrtve nasilja dolžni zaščititi, jim nuditi pomoč in sodelovati z drugimi institucijami. V magistrskem delu smo obravnavali nekatere dokumente, ki se ukvarjajo z zakoni, pravilniki in drugimi pravni akti in se jih poslužujemo ob soočenju s primerom nasilja v družini. Predstavili smo Konvencijo o otrokovih pravicah, Ustavo Republike Slovenije, Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Kazenski zakonik in Pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode. V empiričnem delu smo raziskali raven kakovosti ozaveščenosti in seznanjenosti zaposlenih v vrtcih o družinskem nasilju. Zanimala nas je raven usposobljenosti zaposlenih za ravnanje v primeru zaznave družinskega nasilja. Prav tako smo preverili seznanjenost zaposlenih s Kazenskim zakonikom Republike Slovenije. V omenjenih vidikih smo preučili obstoj razlik glede na izobrazbo, delovno mesto vzgojitelja in starost otrok v skupini, kjer je zaposlen vzgojitelj. UDK: _________________________ KLJUČNE BESEDE: družinsko nasilje, oblike nasilja nad otrokom, osveščenost vzgojiteljev o nasilju, ravnanje
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: družinsko nasilje, oblike nasilja nad otrokom, osveščenost vzgojiteljev o nasilju, ravnanje
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 529; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

10.
SPOPRIJEMANJE UČITELJEV Z NASILJEM
Nina Ševarovič, 2015, diplomsko delo

Opis: Nasilje je prisotno v vsaki šoli in z njim se morajo spoprijeti delavci šole. Pomembno je, da se ne slepijo pred nastalim problemom, ampak ga poizkusijo rešiti in preprečiti njegovo ponovitev. Namen diplomske naloge je s pomočjo anketnega vprašalnika proučiti, kako se učitelji osnovnih šol spoprijemajo z različnimi oblikami nasilja in tako s pomočjo odgovorov ponuditi izbor različnih načinov za zmanjševanje le-tega oziroma predstaviti boljše rešitve, kot sta umik in ignoriranje. Učitelji včasih ne vedo, kako se spoprijeti z nasiljem, če se le-to pojavi, zato je pomembno sodelovanje celotne šole. Pomembna so tudi dodatna izobraževanja za delavce šole. Vedno več šol, institucij in drugi strokovnjaki izvajajo različne projekte na temo spoprijemanja z nasiljem in tako dajo drugim, ki se s tem ne znajo spoprijeti, različne možnosti in ideje, kako se lotiti reševanja problema. V raziskavi je sodelovalo sto učiteljev iz enajstih šol iz okolice Celja, Maribora, Ljubljane, Črne na Koroškem in Ptuja. Štirinajst učiteljev podatka o regiji, v kateri poučujejo, ni navedlo. Rezultati moje raziskave so pokazali, da so na šolah pri preprečevanju nasilja najbolj uspešni dežurni učitelji, saj se po navadi nasilje dogaja v skritih prostorih oziroma tam, kjer ni prisotne odrasle osebe. Iz odgovorov je bilo možno razbrati, da se učitelji težje spoprimejo z družinskim nasiljem. Dostikrat sploh ne rešijo problema, saj niso prepričani, ali se ta vrsta nasilja sploh dogaja in jih je tako posledično strah reakcije staršev. Tisti pa, ki se s tem spoprimejo, večinoma sodelujejo s šolsko svetovalno službo. Učitelji so tudi mnenja, da na šolah namenijo dovolj časa za pogovor o nasilju in reševanju le-tega in videti je, da pri tem sodeluje celotna šola oziroma si med seboj pomagajo.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, družinsko nasilje, spoprijemanje z nasiljem, ukrepi za zmanjševanje nasilja, učitelji
Objavljeno: 16.02.2016; Ogledov: 894; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1015,02 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici