Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: V sodobnem svetu je žal stres del vsakdanjika, še prav posebej je pogosto posledica neurejenih in zaostrenih delovnih pogojev. V takšnem primeru se zaposleni, ki imajo družine in številne obveznosti izven delovnega časa soočajo s številnimi izzivi. Med najpogostejše stresorje na delovnem mestu prištevamo preobremenjenost z delom, nepredvidljivi urniki, slabi medsebojni odnosi … Predvsem je ključno, da posledice stresa na delovnem mestu posameznika vplivajo na učinkovitost pri delu, istočasno tudi na družinsko življenje. Namen: Namen naloge je bil predvsem narediti pregled nad dejavniki, ki povzročajo stres na delovnem mestu ter opredeliti, kako ti vplivajo na kakovost družinskega življenja. S pomočjo predhodno pripravljene ankete in njenih rezultatov smo dobili vpogled v dejansko stanje in trenutno problematiko. Na osnovi rezultatov smo oblikovali priporočila, ki bodo pripomogla pri preprečevanju in obvladovanju stresa na delovnem mestu z namenom ohranjanja kakovosti življenja. Metode dela: Naloga je bila sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Znotraj teoretičnega dela smo pregledali strokovno in znanstveno literaturo. Literatura je zajemala literaturo zadnjih deset, v domačem in tujem jeziku (angleščina). Teoretičnemu delu je sledil empiričen del. Empiričen del smo izvedli s pomočjo vprašalnika: Anketiranje se je izvajalo s pomočjo spletne ankete (1KA). V raziskavo je bilo vključenih 96 anketirancev. Rezultati: Večina anketirancev je potrdila (50 %), da je stres na njihovem delu prisoten. Anketiranci so tudi na vprašanje glede zahtevnosti dela po večini odgovorili, da je njihovo delo zahtevno. Od zaposlenih v veliki meri se zahteva, da so dosegljivi tudi izven delovnega časa. Tudi odgovor včasih je pritrdilen. Več kot 57 % anketirancev je bilo tistih, ki so mnenja, da delo vpliva na zasebno življenje. Anketiranci so po večini navedli, da imajo dobre odnose z družinskimi člani, tako s partnerji, kot tudi z otroki. Razprava in zaključek: Z rezultati ankete in pregledom literature smo prispevali k boljšemu razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na kakovosti družinskega življenja s poudarkom na zmanjševanju stresa na delovnem mestu. Rezultati ankete so podali tudi sliko o trenutnem stanju obravnavane problematike, obenem pa bodo pripomogli pri nadaljnjih raziskavah.
Ključne besede: delovno mesto, stres, vpliv stresa na družinsko življenje
Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (707,18 KB)

Opis: Uvod: Starševstvo otroka z motnjo avtističnega spektra (MAS) spremljajo določene specifične in pogosto težavne okoliščine, ki vplivajo na kakovost življenja staršev. Otrokovo specifično vedenje, ki je posledica MAS, predstavlja dejavnik, ki v znatni meri vpliva na kakovost življenja staršev v družini. Namen zaključnega dela je raziskati in predstaviti vplive, ki jih ima otrok z MAS na kakovost življena staršev v družini. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela za opis posameznih pojmov. Iskanje literature je s pomočjo iskalnega niza in ob upoštevanju omejitev potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah Cochrane Library, MEDLINE in PubMed. Pri tem smo uporabili metodo tematske analize. Sam potek iskanja literature smo predstavili s PRISMA diagramom. Moč dokazov smo razvrstili z uporabo hierarhije dokazov. Rezultati: V analizo je bilo vključenih 6 člankov. Ugotovljeno je, da je kakovost življenja staršev otrok z MAS v primerjavi s starši zdravih otrok slabša, saj se soočajo z večjimi spremembami in številnimi izzivi v njihovem vsakdanjem življenju, ki zadevajo tako družbene odnose, odnose znotraj družine, partnerske odnose, kakor tudi zaposlitev ter finančna bremena. Razprava in zaključek: Starši otroka z MAS so v veliki meri primorani spremeniti in prilagoditi svoje življenje temu otroku, kar za njih predstavlja več stresnih situacij: izgubo prijateljev, negativne odzive javnosti, zapostavljanje ostalih družinskih članov, slabši partnerski odnos, večja možnost ločitve, večje finančno breme. Ob negativnih vplivih je potrebno omeniti tudi morebitne pozitivne vplive, kot so večja povezanost med partnerjema, večja mera potrpežljivosti in duhovna opolnomočenost.
Ključne besede: razvojna motnja, izzivi staršev, kakovost bivanja, družinsko življenje
Objavljeno v DKUM: 10.08.2023; Ogledov: 520; Prenosov: 117
Celotno besedilo (954,31 KB)

Opis: Doktorska disertacija je razdeljena na tri glavne dele, in sicer na teoretični del, empirični del in zaključni del. V teoretičnem delu smo z namenom predstavitve področja analizirali obstoječo literaturo in predhodne raziskave ter opisali vse proučevane koncepte, to je usklajevanje dela in družine, ter vse tri ravni, ki vplivajo na usklajevanje (posameznik, organizacija in država), zadovoljstvo z življenjem in delom ter zavzetost. V drugem, empiričnem delu smo na osnovi pregleda literature postavili izhodiščni model in izvedli raziskavo med zaposlenimi v slovenskih podjetjih, katere cilj je bil postaviti celovit model, ki bo pojasnil vpliv dejavnikov na vseh treh ravneh (posameznik, organizacija, država) na usklajevanje dela in družine, ter povezavo z zavzetostjo pri delu. Raziskavo smo izvedli v obliki študije primera. Pripravili smo kvotni vzorec glede na velikost podjetja, pri čemer smo zaradi preobsežnosti števila podjetij izločili mikropodjetja. V raziskavo smo tako vključili pol odstotka vseh podjetij v Sloveniji, kar pomeni 2 veliki, 10 srednjih in 38 malih podjetij, pri čemer smo se pri velikih in srednjih omejili na proizvodna podjetja. V raziskavo so bili vključeni vsi zaposleni v teh podjetjih, od katerih je anketni vprašalnik skupaj v celoti izpolnilo 343 zaposlenih. Po izvedeni raziskavi smo s pomočjo metode SEM in drugih statističnih analiz preverili povezave med proučevanimi koncepti v našem modelu. V tretjem delu doktorske disertacije smo kot rezultat raziskave in analize podatkov izdelali končni model vpliva usklajevanja dela in družine na zavzetost zaposlenih ter razložili rezultate. V raziskavi smo ugotovili, da na usklajevanje dela in družine pomembno vplivajo dejavniki na ravni posameznika (osebnost, podpora partnerja in otroci), organizacije (zahtevnost dela, podpora vodstva in sodelavcev, družini prijazni ukrepi) in države (zadovoljstvo z materinskim in očetovskim dopustom ter posameznikova percepcija podpore države). Ugotovili smo tudi, da usklajevanje dela in družine pomembno vpliva na zadovoljstvo posameznika pri delu in v še večji meri na zadovoljstvo v življenju. Zadovoljstvo pri delu in v življenju sta medsebojno pozitivno povezana. Ugotovili smo tudi, da usklajevanje dela in družine pozitivno vpliva na zavzetost zaposlenih pri delu, kar je bila glavna teza naše doktorske disertacije, na zavzetost pri delu pa pozitivno vpliva tudi posameznikova percepcija podpore organizacije pri usklajevanju dela in družine. Poleg tega pa na zavzetost posameznika pri delu pozitivno vplivata tudi zadovoljstvo pri delu in zadovoljstvo v življenju. S pomočjo analize predhodne literature in rezultatov lastne raziskave smo dokazali pomembne povezave med vsemi proučevanimi koncepti. Dodano vrednost doktorske disertacije pa poleg izdelanega modela predstavljajo tudi sklepne ugotovitve, ki ponujajo tako možnosti za nadaljnje raziskovanje kot tudi praktično vrednost za podjetja. Oblikovani končni model predstavlja celovit in razširjen model, ki povezuje štiri pomembne koncepte: usklajevanje dela in družine, zadovoljstva pri delu in z življenjem ter zavzetost posameznika pri delu. Dodana znanstvena vrednost doktorske disertacije je interdisciplinarni pristop proučevanja, ki zajema tako kadrovski kot psihološki vidik proučevanja obravnavane problematike. Glavni znanstveni prispevek je torej izdelan celovit model, ki vključuje vse segmente in je zapolnil vrzel v znanstveni literaturi ne le v Sloveniji, temveč tudi v svetu. Rezultati doktorske disertacije imajo tudi praktično vrednost, saj model organizacijam ponuja vpogled v to, kako lahko ukrepi podjetja, ki pomagajo zaposlenemu usklajevati delovno in družinsko življenje in ob tem upoštevajo potrebe in želje zaposlenih, pripomorejo k večji zavzetosti zaposlenih na delovnem mestu ter s tem dosežejo cilj, h kateremu stremijo vsa podjetja – to sta večji dobiček in večja konkurenčnost na trgu.
Ključne besede: delo, zaposleni, zavzetost, družinsko življenje, usklajevanje, zadovoljstvo.
Objavljeno v DKUM: 12.03.2021; Ogledov: 1798; Prenosov: 514
Celotno besedilo (2,50 MB)

Opis: Izhodišča: Alkohol je v Sloveniji lahko dostopna psihoaktivna snov in je povzročitelj različnih težav, s katerimi se soočajo svojci odvisnega od alkohola. Alkohol prinaša v družine konflikte, nesoglasja, otroci odhajajo od doma, v družbi pa prihaja do nasilja, kriminalnih dejanj in prometnih nesreč. Namen zaključnega dela je predstaviti odvisnost od alkohola in ugotoviti, s katerimi težavami se soočajo člani družine s svojcem, odvisnim od alkohola. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela, kjer smo podatke zbrali v obliki anket. Analizo smo izvedli s pomočjo 48 anketirancev. Rezultati: Rezultati naše raziskave so pokazali, da je 94 % anketirancev mnenja, da je svojec, odvisen od alkohola vplival na odnose v njihovi družini. Spremembe so se kazale najpogosteje kot konflikti v družini, nato pa kot nerazumevanje, psihične in fizične težave svojca ali otroka, izogibanje stiku s prijatelji, znanci ter strah pred posmehovanjem. Diskusija: Prekomerno uživanje alkohola je težava, ki ne prizadene samo posameznika, temveč celotno družino. Zato je potrebno, ko se posameznik odloči za zdravljenje, da se vključi celotna družina. V veljavi so različni ukrepi, s katerimi želimo izboljšati življenje, povezano z alkoholom in zmanjšati posledice, kot so prometne nesreče, agresivnost, konflikti v družinah, neustrezno vedenje in poseganje mladostnikov po alkoholu.
Ključne besede: Družinski člani, družinsko življenje, problemi, odnos, zloraba alkohola
Objavljeno v DKUM: 07.10.2020; Ogledov: 1036; Prenosov: 138
Celotno besedilo (1,30 MB)

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali temo usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, ki je v današnjem času zelo aktualna. Opisali smo, kako je to področje urejeno v državi oziroma kateri so ukrepi, s katerimi država pripomore k lažjemu usklajevanju. Opisali smo tudi teoretične pojme, povezane z delom in zaposlitvijo, ter razložili vlogo ženske kot matere in moškega kot očeta v družini. Raziskavo smo izvedli v občini Komenda, ki je ena izmed občin v Sloveniji, v kateri narašča priseljevanje mladih in posledično število družin z otroki. Raziskovali smo, ali so ženske še vedno bolj obremenjene glede vzgoje in gospodinjskih del in kakšna je pri tem vloga modernega očeta oziroma partnerja. Proučevali smo porazdeljenost gospodinjskih del med partnerjema in ali še vedno prevladuje tradicionalna vloga ženske kot skrbnice družine. Iskali smo odgovor, ali delodajalci razumejo težave, ki jih imajo zaposleni z usklajevanjem poklicnega in družinskega življenja. Zanimalo nas je tudi, ali so fleksibilne oblike delovnega časa v pomoč pri usklajevanju poklicnega dela in zasebnega življenja oziroma ali se zaposleni starši odločijo to pravico tudi koristiti in kaj jih ovira pri odločitvi za delo s skrajšanim delovnim časom. Ugotovili smo, da imajo moški pri iskanju zaposlitve prednost pred ženskami in da delodajalci pogosto raje zaposlijo moške, saj se predpostavlja, da so bolj predani delu in karieri, ženske pa so bolj usmerjene v družino in dom. Ugotovili pa smo tudi, da se zaposlitev velikokrat ponudi, ko je prava oseba ob pravem času na pravem mestu in ni odvisno od tega, katerega spola je.
Ključne besede: • družina, • poklicno delo, • družinsko življenje, • usklajevanje, država
Objavljeno v DKUM: 05.05.2017; Ogledov: 2623; Prenosov: 292
Celotno besedilo (756,96 KB)