Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Že od nekdaj večina ljudi živi v prepričanju, da so otroci naše največje bogastvo. Na to, da se nekdo odloči za otroka in družino, vpliva mnogo dejavnikov. V prvi vrsti so predvsem pomembne individualne želje vsakega posameznika in njegovega partnerja. Vsak posameznik ima različne predstave o življenju in o tem, kaj je v življenju resnično pomembno. Vendar sama želja po otroku ne zadostuje, rojstvo otroka namreč dodobra spremeni življenja staršev. Ne spremeni se le način življenja in prioritete staršev, povečajo se tudi stroški življenja. V sodobnem tempu življenja smo priča manjšanju rodnosti, na kar vpliva predvsem težki položaj mladih, ki se šolajo bistveno dlje, kasneje pa se soočajo s težkim iskanjem zaposlitve. V takšnih razmerah je prav gotovo celovit in delujoč sistem socialne varnosti, eden pomembnejših dejavnikov, ki naj prispeva k lažjemu oblikovanju in razvoju družine. V slovenskem pravnem redu je varstvo otroka in družine poudarjeno že v Ustavi republike Slovenije (v nadaljevanju URS). Na zakonski ravni pa je s področja socialne varnosti družine in otrok najpomembnejši Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), sprejet 3. aprila 2014. ZSDP-1 je razdeljen na dva dela, in sicer v prvem delu ureja pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo, v drugem delu pa ureja družinske prejemke. Pri starševskem varstvu gre za pravice, ki izhajajo iz socialnega zavarovanja, pri družinskih prejemkih pa ne gre za socialno zavarovanje, saj se zanje ne plačujejo prispevki. Gre za nekakšno obliko socialnih ugodnosti, ki skušajo omiliti finančno breme družin. Kljub visokemu standardu na področju varstva družine in otrok v Republiki Sloveniji pa smo predvsem v novejšem času priča vse večjemu omejevanju pravic iz tega področja in njihovemu podrejanju trenutnim gospodarskim razmeram. Z visokim standardom na področju socialne varnosti družine in otrok se srečamo tudi v sosednji Avstriji. Gre za državo z dolgoletno tradicijo na področju socialne varnosti, prvi zakoni s tega področja so bili namreč že sprejeti leta 1887. Temeljni zakon, ki ureja celoten socialni sistem v Avstriji, je Allgemeines Sozialversicherugsgesetz iz leta 1956. Starševsko varstvo oz. varstvo materinstva je urejeno v Mutterschutzgesetz-u iz leta 1979. V tem zakonu je urejena pravica do materinskega dopusta, pravica do materinskega nadomestila (Wochengeld) in druge pravice, ki pripadajo materam delavkam. Na področju družinskih prejemkov se srečamo z dvema zakonoma, ki urejata temeljna družinska prejemka v Avstriji. Prvi je Familienlastenausgleichgesetz, ki ureja otroški dodatek (Familienbeihilfe), ki je v Avstriji urejen kot univerzalni družinski prejemek. Drugi pomemben zakon s tega področja pa je Kinderbetreuungsgeldgesetz, ki ureja nadomestilo za nego otroka (Kinderbetreuungsgeld), ki je svojevrsten družinski prejemek. Stopnja socialne varnosti družine in otrok v Avstriji je na izjemno visoki ravni, kar se ne kaže le v višini finančnih transferjev s tega področja, ampak tudi v pregledni ureditvi, ki vsebuje mnogo možnosti in prilagajanja pravic, glede na življenjske prioritete konkretne družine.
Ključne besede: starševsko varstvo, družinski prejemki, otroški dodatek, nadomestilo, nadomestilo za nego otroka
Objavljeno: 01.06.2015; Ogledov: 2365; Prenosov: 368
Celotno besedilo (1,05 MB)

Opis: Diplomska naloga z naslovom Vpliv ukrepov družinske politike in odločanja mladih za starševstvo na rodnost v Sloveniji je teoretična. V prvem delu naloge so predstavljene težave s katerimi se soočajo mladi pri prehajanju v odraslost. Pogoji vstopanja v starševstvo, ki so jih navajali mladi, so povzeti po raziskavi, opravljeni med študenti ljubljanske univerze — avtoric Marjane Ule in Metke Kuhar. Podaljševanje izobraževanja, pozno prehajanje iz družine staršev v lastno gospodinjstvo, višanje starosti ob rojstvu prvega otroka so težave s katerimi se soočajo v večini evropskih držav in z njimi se soočamo tudi pri nas. V osrednjem delu diplomske naloge so predstavljeni nekateri ukrepi družinske politike v Sloveniji, kajti država preko nje posredno ali neposredno vpliva na blagostanje družin. V diplomski nalogi so navedene nekatere oblike pomoči mladim, da bi se prej osamosvojili in posledično prej odločili za rojstvo otroka (otroško varstvo, reševanje stanovanjske problematike, usklajevanje dela in družinskega življenja). V zadnjem delu naloge sledi primerjava posameznih ukrepov družinskih politik nekaterih evropskih držav, ki so bile izbrane na podlagi tipologije različnih režimov družinskih politik A. H. Gauthier. V okviru ukrepov družinskih politik so bili primerjani starševski dopusti in nadomestila, otroški dodatki ter otroško varstvo. Vsaka od držav ima svoj tip družinske politike in razlikujejo se tudi po celotni stopnji rodnosti in povprečni starosti žensk ob rojstvu prvega otroka. Večina raziskav o družinski politiki in rodnosti daje odgovor, da družinska politika lahko vpliva na rodnost, vendar je njene vplive težko meriti zaradi osebnih in družbenih dejavnikov, ki vplivajo na rodnostne odločitve. V diplomski nalogi je bilo ugotovljeno, da imajo višjo stopnjo rodnosti države, ki imajo bolje zagotovljeno otroško varstvo in kjer je odstotek očetov, ki se vključuje v nego in varstvo otrok, višji.
Ključne besede: Ključni pojmi: rodnost, mladi in starševstvo, družinska politika, otroško varstvo, družinski prejemki, starševsko varstvo
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 3209; Prenosov: 338
Celotno besedilo (731,78 KB)

Opis: Cilj raziskovalne naloge je proučevanje izoblikovane socialne politike in z njo povezani družinski prejemki. Predstavili bomo različne modele socialnih politik v državah Evropske unije in Srbije ter jih primerjali z ameriškim modelom. Raziskovalna naloga bo predstavila dejavnike, ki vplivajo na ukrepe vlad pri oblikovanju modelov družinskih prejemkov, ki posredno ali neposredno učinkujejo na družino. S pomočjo ankete bomo raziskovali upravičenost prejemkov in kriterije za njihovo dodeljevanje. Iz primerjalne analize različnih držav bomo skušali opredeliti dejavnike, ki vplivajo na mehanizme oblikovanja družinskih prejemkov, ki bi jih v svoj sistem morda lahko umestila tudi Slovenija kot primer dobre prakse. Pozitivne izkušnje nekaterih evropskih držav, ki so oblikovale nove institute varstva otroka in družine bodo vsekakor vplivale na odločnejše ukrepanje in sprejetja dodatnih sistemskih rešitev za zaščito pravic družin tudi v Sloveniji.
Ključne besede: Socialna politika, družinski prejemki, otroški dodatek, starševsko nadomestilo, pomoč ob rojstvu otroka.
Objavljeno: 19.06.2009; Ogledov: 2630; Prenosov: 226
Celotno besedilo (1,40 MB)