| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UPORABA INSTITUTA DRUŽINSKI POMOČNIK V PRAKSI
Klara Rendić Marin, 2016, diplomsko delo

Opis: Pravica do zasebnosti je ustavna pravica vsakega posameznika. Osebe, ki niso zmožne živeti brez pomoči druge osebe, so prisiljene to svojo pravico deliti z najmanj še eno osebo, ki jim pomaga pri premagovanju fizičnih in drugih ovir do življenja dostojnega človeka. Bivanje invalidne osebe v institucionalnem varstvu pa samo še povečuje to izgubo zasebnosti in osebne komunikacije. Uvedba instituta družinskega pomočnika in možnost izbire med različnimi oblikami oskrbe ter pomoči predstavlja za osebe, ki niso zmožne živeti brez pomoči druge osebe, korak k bolj kakovostnemu življenju in njegovi lažji vključitvi v vsakdanje življenje. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, in sicer na teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu je uvodoma predstavljen sam pojem instituta družinski pomočnik, področje njegovega delovanja in bistvene naloge, ki jih zajema institut. Temu sledi opredelitev glede statusa instituta družinskega pomočnika, in sicer kako je sam institut zakonsko urejen in kako je zakonsko urejeno financiranje instituta družinskega pomočnika, predvsem, kako se to spreminja z novelami. Opredelimo se tudi glede njegove vloge v socialnem varstvu. Ne glede na vse prednosti izvajanja skrbi v domačem okolju se za osebe, ki niso zmožne živeti brez pomoči druge osebe, število družinskih pomočnikov zmanjšuje. Razloge takega trenda je vsekakor iskati v sami ureditvi statusa instituta družinskega pomočnika. Na koncu teoretičnega dela je pozornost usmerjena v pravice in socialno varnost družinskega pomočnika. Predstavljene so pravice družinskega pomočnika in njegova vključenost v socialna zavarovanja. V drugem raziskovalnem delu diplomskega dela so s pomočjo devetih anketnih vprašanj predstavljeni razlogi, prednosti oziroma pomanjkljivosti, ki vplivajo na poseganje po uporabi instituta družinskega pomočnika v praksi.
Ključne besede: družinski pomočnik, socialno varstvo, invalidna oseba, oskrba v domačem okolju, pravica do zasebnosti, institucionalno varstvo.
Objavljeno: 23.05.2016; Ogledov: 1634; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (303,65 KB)

2.
OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE SOCIALNEGA VARSTVA V OBČINI ORMOŽ
Sabina Zore, 2014, diplomsko delo

Opis: Občine so po Zakonu o socialnem varstvu dolžne iz proračuna financirati določene storitve in programe socialne varnosti: pravice družinskega pomočnika, pomoč družini na domu, stroški v zavodih za odrasle, kadar je upravičenec delno ali v celoto oproščen plačila, pomoč pri uporabi stanovanja, razvojne in dopolnilne programe. Velik pomen ima institut družinskega pomočnika, ki je bil uveden leta 2004, zaradi ohranjanja kakovostnega življenja starejših invalidnih oseb. Zakon o socialnem varstvu zato določa pristojnosti in naloge organov občine, z izpolnjevanjem katerih omogočijo zagotovitev pravic in storitev upravičencem. Občina Ormož je manjša občina z 12739 prebivalci. V proračunu vsako leto namenja sredstva za financiranje socialnovarstvenih storitev. Individualne vloge za pridobitev pravice do družinskega pomočnika, pomoč družini na domu obravnava Center za socialno delo, občina nastopa zgolj kot financer. Koncesijo za izvajanje storitev pomoč družini na domu in institucionalno varstvo ima Center starejših občanov Ormož. Razvojni program, ki ga občina financira se imenuje Zdravo življenje.
Ključne besede: javna služba, družinski pomočnik, pomoč družini na domu, institucionalno varstvo, socialno varstvo, socialnovarstvene pravice, občina Ormož, proračunska sredstva, financiranje pravic
Objavljeno: 19.12.2014; Ogledov: 1477; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (364,18 KB)

3.
PRIMERJALNA ANALIZA SISTEMOV DOLGOTRAJNE OSKRBE V IZBRANIH DRŽAVAH EU IN V SLOVENIJI
Nataša Rajgelj, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo sisteme dolgotrajne oskrbe v izbranih državah EU in sicer v Nemčiji, na Danskem in na Nizozemskem. Najprej prikazujemo ureditev sistemov dolgotrajne oskrbe v državah, ki so take sisteme uspešno uvedle že ob koncu prve polovice prejšnjega stoletja in so jih večinoma tudi že reformirale. Opisane sisteme nato primerjamo med seboj, s poudarki na dejavnikih, ki dolgotrajno oskrbo najbolj opredeljujejo: demografski dejavniki in načini financiranja, ter znotraj tega še zagotavljanje dolgoročne finančne vzdržnosti sistemov. Primerjamo tudi storitve, ki so v vključene v posamezni sistem. Posebno poglavje namenjamo opisu sistema dolgotrajne oskrbe v Sloveniji, trenutni ureditvi, in analizi predloga novega zakona za to področje. Na koncu podajamo predloge za izboljšave v Sloveniji - analiziramo možnosti za uvedbo dodatnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, opozorimo na neučinkovitost zdravstvenega sistema in poudarjamo pomen neformalne oskrbe in družinskega pomočnika.
Ključne besede: dolgotrajna oskrba, financiranje, finančna vzdržnost, zakon o dolgotrajni oskrbi, družinski pomočnik, dodatno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo
Objavljeno: 04.08.2014; Ogledov: 1801; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici