Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Družinsko podjetje je posebna oblika podjetja in prispeva velik delež k gospodarskemu razvoju posamezne države. Družinska podjetja imajo posebne značilnosti, zaradi katerih imajo edinstven pomen in se ločijo od nedružinskih podjetij Diplomski seminar smo razdelili na dva vsebinska dela, in sicer teoretični in praktični. . V teoretičnem delu smo opredelili družinsko podjetje kot pojem in smo pojasnili njegove splošne značilnosti. Navedli smo njegove prednosti in slabosti na splošno in na podlagi praktičnega primera. V praktičnem delu diplomskega seminarja smo se omejili na eno podjetje, ki ima jasno oblikovano vizijo in je v lasti ene družine. Proučili in predstavili smo njegove prednosti in slabosti ter opisali kadrovsko strukturo, kako so razdeljene funkcije med zaposlenimi in družinskimi člani. Podali smo tudi informacije o premoženju, prihodkih in odhodkih podjetja, ki smo jih dobili iz računovodstva za dve leti nazaj.
Ključne besede: družinsko podjetje, prednosti in slabosti družinskega podjetja, družine, družinski člani, sestava premoženja, prihodki, odhodki.
Objavljeno: 04.11.2015; Ogledov: 681; Prenosov: 154
Celotno besedilo (1012,12 KB)

Opis: Magistrsko delo obravnava viktimizacijo starostnikov, ki so žrtve kaznivih dejanj s strani družinskih članov. S procesom staranja se ljudje soočajo s postopnim upadanjem sposobnosti, starostniki pri vsakdanjih opravilih postajajo odvisni od pomoči drugih in so zato tudi dovzetnejši za nekatere vrste viktimizacije. Prav odvisnost od viktimizatorjev je pogost razlog, da se žrtve ne odločijo ukrepati zoper njih. Starejši ljudje so lahko žrtve vseh vrst viktimizacij (psihična, fizična, spolna, finančna), storilci pa nad njimi pogosto vršijo po več vrst viktimizacij hkrati. Starostnike zaradi njihovih specifičnih značilnosti uvrščamo v ranljivo skupino žrtev, saj se težje spopadajo s posledicami viktimizacije kot posamezniki mlajših generacij. V raziskovalnem delu so predstavljene ugotovitve iz spisov Okrožnega državnega tožilstva v Celju in Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. Ugotovili smo, da je večina oškodovancev ženskega spola, medtem ko med obdolženci prednjačijo moški. Najpogosteje je obdolženec sin, ki viktimizira svojo mamo, ali moški, ki viktimizira svojo partnerko. Oškodovanci in obdolženci pogosto prebivajo na skupnem naslovu. Viktimizacijo so na policijo najpogosteje naznanili oškodovanci sami. V spisih najpogosteje obravnavano kaznivo dejanje je bilo nasilje v družini. Po navedbah oškodovancev iz tožilskih spisov smo ugotovili, da gre v večini primerov (več kot 80 %) za dlje časa trajajočo viktimizacijo in ne enkraten dogodek. Oškodovanci kot najpogostejšo psihično posledico, ki so jo utrpeli v času viktimizacije, navajajo strah. Nadalje smo iz spisov razbrali, da v redkih primerih pride do končne obsodbe, saj se veliko kazenskih postopkov zoper družinske člane v vmesni fazi konča. Razlogov je veliko, zagotovo pa izstopa ta, da se starostniki kot žrtve kaznivih dejanj svojih družinskih članov težko odločijo za pričanje zoper svoje družinske člane.
Ključne besede: starostniki, družina, družinski člani, nasilje, žrtve, storilci, viktimizacija, magistrska dela
Objavljeno: 12.12.2016; Ogledov: 547; Prenosov: 74
Celotno besedilo (740,80 KB)

Opis: Z naraščanjem števila prebivalstva dramatično narašča tudi število starejših ljudi v sodobni družbi. Ker gre pri staranju za zapleten proces, ki vpliva na zmanjšanje gibalnih in funkcijskih sposobnosti osebe, so starostniki nemalokrat žrtve različnih kaznivih dejanj. Magistrsko delo se osredotoča na značilnosti kaznivih dejanj nad starejšimi, ki so bila storjena s strani družinskih članov. V družini, ki velja za varno okolje, so starejši lahko viktimizirani na različne načine, in sicer fizično, psihično, finančno, spolno, ali pa so žrtve zanemarjanja. Starejši ljudje so pogosto odvisni od družinskih članov, med njimi je vzpostavljen zaupen odnos, kar žrtvam preprečuje, da bi ukrepali zoper svoje najbližje. Za starejše, ki so fizično šibkejši in bolj ranljivi od mlajših starostnih skupin, so lahko posledice viktimizacije še posebej resne. V raziskovalnem delu so predstavljene ugotovitve, ki temeljijo na analizi podatkov, pridobljenih iz kazenskih spisov okrožnih državnih tožilstev v Krškem, Kopru, Kranju, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, na Ptuju ter v Slovenj Gradcu. Medtem ko med oškodovanci prevladuje ženski spol, so obdolženci večinoma moški. Oškodovanke obdolžencev, s katerim največkrat bivajo na istem naslovu, ne prijavijo takoj, torej ne gre za enkraten dogodek. Kadar so pristojni organi obveščeni o kaznivem dejanju, so najpogosteje naznanitelji oškodovanci ali drugi družinski člani. Večino obdolžencev policija predhodno še ni obravnavala zaradi drugih kaznivih dejanj. Oškodovanci so izpostavljeni različnim oblikam viktimizacije, ki pa ni vezana na spol obdolženca. Tako kot se pri moških obdolžencih različne oblike viktimizacije ne pojavljajo enako pogosto, tudi ne velja, da so ženske obdolženke največkrat odgovorne za razne oblike zanemarjanja.
Ključne besede: starejši, starostniki, kazniva dejanja, nasilje, družinski člani, tožilski spisi, magistrska dela
Objavljeno: 18.07.2018; Ogledov: 290; Prenosov: 36
Celotno besedilo (2,19 MB)