| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Branje kot kulturna vrednota
Anja Fideršek, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje, kako pomembna je dobro razvita bralna pismenost, ne le za vsakega posameznika, temveč tudi za razvoj celotne družbe. Na začetku so pojasnjeni temeljni pojmi o branju in bralni kulturi, ki so v magistrskem delu uporabljeni. V jedrnem delu je predstavljen posameznikov razvoj bralne pismenosti. Teoretično je prikazano, kako poteka razvoj bralne pismenosti skozi različna starostna obdobja, kje, kako in na kakšen način se branje razvija v nekem obdobju ter katera znanja posameznik pridobi. Zaradi prepričanja, da je za branje v prostem času pomembna visoka stopnja motiviranosti, je v delu prikazano, kdo vse lahko motivira učence ter na kakšen način. V magistrskem delu je branje interpretirano kot kulturna vrednota, zato je osredotočeno tudi na bralno pismenost celotne družbe. Pojasnjeno je, kakšen vpliv ima družba, ki ji posameznik pripada, na razvoj njegove bralne pismenosti ter kako posameznik s svojim odnosom do branja vpliva na bralno kulturo celotne družbe. Podrobneje je predstavljena bralna pismenost v Sloveniji. Cilj je prikazati odgovornost vsakega učitelja za razvoj bralne pismenosti učencev, zato je v raziskovalnem delu magistrskega dela za vsak učni predmet predstavljena primerna literatura, s katero bi učitelj vplival na branje učencev, pri čemer so za raziskovalni vzorec izbrani učni predmeti 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole.
Ključne besede: branje, bralna pismenost, družinska pismenost, bralna motivacija
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 262; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

2.
Mnenje staršev in vzgojiteljev o bralni znački v predšolskem obdobju
Katja Budja, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučevali stališča vzgojiteljev in staršev o predšolski bralni znački. V teoretičnem delu smo najprej definirali bralno in družinsko pismenost ter opisali, zakaj sta pomembni. Nato smo se posvetili bralni znački – na kratko smo opisali njeno zgodovino, namen ter oblike, metode in cilje dela. Ker je pri samem procesu zelo pomemben izbor knjig, smo predstavili tudi le-tega. Veliko vlogo pri bralni znački ima tudi knjižnica, zato smo omenili še njeno vlogo. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov za vzgojitelje in starše ugotavljali, kakšno je njihovo mnenje o bralni znački v predšolskem obdobju.
Ključne besede: predšolska bralna značka, bralna značka, branje, spodbujanje branja, bralna pismenost, družinska pismenost
Objavljeno: 20.11.2019; Ogledov: 496; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (733,90 KB)

3.
Bralna pismenost v predšolski vzgoji in izobraževanju
2017, znanstvena monografija

Opis: Znanstvena monografija Bralna pismenost v predšolski vzgoji in izobraževanju je nastala ob koncu raziskovalno-razvojnega projekta V objemu besed, ki ga je financiralo Ministrstvo za kulturo RS (oktobra 2016 do novembra 2017). Gre za projekt na področju spodbujanja družinskega branja oz. družinske pismenosti, ki vključuje medgeneracijsko branje na vseh področjih dejavnosti v vrtcu (jezik, umetnost, družba, narava, matematika, gibanje) ter na vseh področjih otrokovega razvoja (kognitivnem, socialnem, čustvenem, estetskem, moralno-etičnem in motivacijskem). V monografiji je petnajst tematsko zaokroženih poglavij, v prvem delu sta predstavljena model družinske pismenosti in evalvacija izvajanega projekta, sledijo poglavja o jezikovnem razvoju otrok, lahkem branju, informacijski pismenosti, vizualni pismenosti ter razvoju jezikovne občutljivosti na različnih kurikularnih področjih dejavnosti. Monografija je plod predhodnih raziskav in predstavlja nekatere rešitve ter izboljšave na področju družinskega branja. Hkrati predstavlja sodelovalen interdisciplinaren odnos različnih znanstvenih ved in vključuje posebno skrb za ranljive skupine prebivalstva. Bralna pismenost se prenaša medgeneracijsko in je nabor kompetenc, ki se razvija vse življenje.
Ključne besede: bralna pismenost, bralne strategije, družinska pismenost, porajajoča se pismenost, model družinskega branja, projekt V objemu besed
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 1351; Prenosov: 431
.pdf Celotno besedilo (4,72 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Kako razvijati družinsko pismenost v predšolskem obdobju
2017, strokovna monografija

Opis: Zbornik dobrih praks z naslovom Kako razvijati družinsko pismenost v predšolskem obdobju je nastal v okviru projekta (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta), ki sta ga izvajali Pedagoška fakulteta in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru med letoma 2016 in 2017. V zborniku predstavljamo dobre prakse, ki so se izvajale v vrtcih, vključenih v projekt, ter tudi nekaj primerov iz drugih vrtcev. Predstavljene dobre prakse vključujejo vodene dejavnosti za otroke obeh starostnih obdobij ter njihove starše. V večini primerov gre za integracijo različnih kurikularnih področij. Poudarek je na primerih, ki so pri otrocih in starših povečali zanimanje za uporabo slikanic, za spodbujanje branja, poslušanja, pripovedovanja ter vključujejo različne priredbe in dramatizacije. Iz primerov dobrih praks je mogoče razbrati, na kakšen način razvijati družinsko pismenost in voditi dejavnosti, ki pripomorejo k spoznavanju novih pojmov, razvoju jezika, predopismenjevalnih veščin in bralne pismenosti v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju. Zbornik je namenjen vsem pedagoškim delavcem v vrtcih in prvem triletju osnovne šole ter staršem, ki imajo otroke v tem razvojnem obdobju.
Ključne besede: družinska pismenost, zgodnja pismenost, bralna pismenost, predšolska vzgoja, dobre prakse, kurikularna področja
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 807; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Razvijanje družinske pismenosti V objemu besed
2017, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Razvijanje družinske pismenosti V objemu besed: priročnik za starše je nastal v okviru istoimenskega raziskovalno-razvojnega projekta, ki ga je financiralo Ministrstvo za kulturo RS (od oktobra 2016 do novembra 2017). Gre za projekt na področju spodbujanja družinskega branja oz. družinske pismenosti, ki je del bralne pismenosti (ta pa je nujni pogoj za delovanje človeka v družbi) in vključuje medgeneracijsko branje na vseh področjih dejavnosti v vrtcu (jezik, umetnost, družba, narava, matematika, gibanje) ter na vseh področjih otrokovega razvoja (kognitivnem, socialnem, čustvenem, estetskem, moralno-etičnem in motivacijskem). Najprej je bila izdana monografija V objemu besed, na podlagi katere smo pripravili strokovni priročnik za starše. V priročniku na poljuden način prispevamo k dvigu ozaveščenosti o pomenu branja kot vseživljenjskega procesa. Družinsko pismenost opredeljujemo kot skupek različnih dejavnosti znotraj družine, ki so povezane s pismenostjo v najširšem pomenu besede, ko hkrati sodelujejo različne generacije in se skupaj učijo. Ob dejavnikih spodbujanja bralne pismenosti (IFLA, 2006: obkroženost z bralnim gradivom, branje otroku in odrasli kot bralni zgled) so v priročniku predstavljene različne spodbude za pozitiven odnos do bralne kulture in navad, povezanih s pismenostjo.
Ključne besede: bralna pismenost, porajajoča se pismenost, družinska pismenost, kurikulum za vrtce, predšolsko izobraževanje
Objavljeno: 28.09.2017; Ogledov: 1462; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
V objemu besed
2017, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Monografija V objemu besed je nastala v okviru istoimenskega raziskovalno-razvojnega projekta, ki ga je financiralo Ministrstvo za kulturo RS (od oktobra 2016 do novembra 2017). Gre za projekt na področju spodbujanja družinskega branja oz. družinske pismenosti, ki je del bralne pismenosti (ta pa je nujni pogoj za delovanje človeka v družbi) in vključuje medgeneracijsko branje na vseh področjih dejavnosti v vrtcu (jezik, umetnost, družba, narava, matematika, gibanje) ter na vseh področjih otrokovega razvoja (kognitivnem, socialnem, čustvenem, estetskem, moralno-etičnem in motivacijskem). V monografiji so podane smernice modela družinske pismenosti, ki smo jih pripravili, sledijo tematsko zaokrožena poglavja (Področje otrokovega razvoja, Književnost in jezik, Umetnost, Družba, Naravoslovje, Matematika, Gibanje, Knjižnica in Bralna značka), posamezna poglavja prispevajo k dvigu ozaveščenosti o pomenu branja kot vseživljenjskega procesa, saj povezujejo posamezno kurikularno dejavnost s porajajočo se pismenostjo. Družinsko pismenost opredeljujemo kot skupek različnih dejavnosti znotraj družine, ki so povezane s pismenostjo v najširšem pomenu besede, ko hkrati sodelujejo različne generacije in se skupaj učijo. Ob dejavnikih spodbujanja bralne pismenosti (IFLA, 2006: obkroženost z bralnim gradivom, branje otroku in odrasli kot bralni zgled) so v monografiji predstavljene različne spodbude za pozitiven odnos do bralne kulture in navad, povezanih s pismenostjo.
Ključne besede: bralna pismenost, porajajoča se pismenost, družinska pismenost, kurikulum za vrtce, predšolsko izobraževanje
Objavljeno: 28.09.2017; Ogledov: 1464; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (4,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Vloga vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja v bralnem razvoju mladega bralca/predšolskega otroka
Barbara Cvetko, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Vloga vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja v bralnem razvoju mladega bralca/predšolskega otroka je empirično delo. Namen dela je raziskati vlogo vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev v bralnem razvoju predšolskih otrok, ugotoviti, kakšen vpliv imajo na družinsko branje, ali s svojim delom otrokom nudijo zadostno spodbudno okolje in ali otrokom predstavljajo bralni vzor. V teoretičnem delu smo tako najprej osvetlili delo vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev, ki vpliva na bralni razvoj predšolskih otrok, definirali pojme tega področja in navedli uradne dokumente, ki v Sloveniji določajo oziroma opredeljujejo bralno pismenost na področju vzgoje in izobraževanja, natančneje predšolske vzgoje. V empiričnem delu smo s pomočjo raziskave, ki smo jo opravili med vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok iz javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov na območju severovzhodnega dela Slovenije ugotovili, da predstavljajo tako vzgojitelji kot tudi pomočniki vzgojiteljev pozitiven bralni vzor, da s svojim delom pomembno vplivajo na bralni razvoj predšolskih otrok, na družinsko branje vplivajo s projekti spodbujanja branja, najpogosteje s projekti v vrtcu in Predšolsko bralno značko oz. Bralnim nahrbtnikom.
Ključne besede: bralna pismenost, družinska pismenost, pomočnik vzgojitelja, predšolski otrok, vzgojitelj
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 1107; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

8.
POVEZANOST DRUŽINSKE PISMENOSTI Z OPRAVLJANJEM BRALNE ZNAČKE V 5. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Simona Grobin, 2015, magistrsko delo

Opis: Družinska pismenost nima natančno opredeljene definicije, saj se pri nas ta izraz ne uporablja v tolikšni meri in je preveden iz family literacy. Družinska pismenost obsega različne dejavnosti, ki so povezane z branjem, prepoznavanjem znakov, napisov, s pisanjem, z izražanjem s pomočjo ilustracije in druge. Za boljše razumevanje in predstavo o družinski pismenosti obstajajo tudi različni programi za njeno razvijanje. Poleg vseh programov in dejavnosti, ki spodbujajo družinsko pismenost, so za spodbujanje le-te zelo pomembne tudi knjižnice, ki organizirajo različne dejavnosti za spodbujanje družinskega branja in družinske pismenosti Ena izmed dejavnosti, ki spodbuja družinsko branje, je branje za predšolsko bralno značko, pri kateri imajo največjo vlogo starši. Starši morajo namreč otroku prebrati knjige, ki jih otroci v vrtcu predstavijo svoji vzgojiteljici. Predšolska bralna značka pa se nadaljuje z bralno značko v osnovni šoli. Ti dve bralni znački se razlikujeta predvsem v bralcu. V osnovni šoli začnejo otroci samostojno brati knjige, ki jih morajo običajno predstaviti učiteljem. Branje za bralno značko je prostovoljna dejavnost, ki poteka vseh 9 let osnovnošolskega izobraževanja. Na opravljanje bralne značke vplivajo predvsem pozitivne izkušnje, ki so jih otroci pridobili v predšolskem obdobju, zato je branje predšolskemu otroku izredno pomembna dejavnost, saj vpliva na nadaljnje branje otrok v osnovni šoli in tudi kasneje v življenju. Z branjem si namreč tako otroci kot tudi starši bogatijo besedni zaklad.
Ključne besede: družinska pismenost, bralna značka, predšolska bralna značka, družinsko branje, motivacija
Objavljeno: 08.10.2015; Ogledov: 1218; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici