Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Ključne besede: osnovno zdravstvo, družinska medicina, odnos zdravnik-bolnik, obiski, stres, konzultacija, težaven bolnik, pogosti obiskovalci
Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 202; Prenosov: 11
Celotno besedilo (123,10 KB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

Opis: Purpose: Ambulatory blood pressure monitoring (ABPM) is increasingly being used in general practice, but there is a lack of information about the attitudes of general practitioners and their patients about the use of ABPM inprimary care in Europe. Methods: Cross sectional survey performed on consecutive patients with uncontrolled hypertension treated by at least two different antihypertensive drugs and referred for ABPM in 38 general practicesin Slovenia. Patients and physicians completed a questionnaire about their satisfaction with, attitudes about and acceptance of ABPM in general practice; the latter two were assessed using 5 point Likert scales. Results: We obtained complete data for 185 patients; 95 female (51.4%) and 90 (48.6%) male, aged 37 to 79 years (mean 59.5, SD 9.5 years). 106 (67.3 %) patients were completely satisfied with the instructions given before ABPM. Patients found ABPM an acceptable method of blood pressure control. They believed that ABMP helped to reach better blood pressure control (Likert scale: 4.46, SD 1.03) and valued having access to ABPM in general practice (Likert scale: 4.65, SD 1.01). General practitioners strongly believed that ABPM was acceptable to patients, improved patient and physician interest in blood pressure control, improved compliance with treatment and reduced prescription of antihypertensive drugs. They recognised ABPM as being most valuable in cases of patients with suspected white-coat hypertension (Likert scale: 4.79, SD 0.49). Conclusions: Patients and general practitioners find ABPM to be an acceptable method for investigating blood pressure. Patients value being able to access ABPM in general practice rather than in a specialist setting.
Ključne besede: arterijska hipertenzija, 24-NMKT, stališča, sprejem, družinska medicina
Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 165; Prenosov: 5
Celotno besedilo (115,71 KB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

Opis: Izhodišča. Sestavni del zdravstvenih sistemov je primarna zdravstvena oskrba (PZO), prevladujoč model oskrbe v Evropi v PZO pa družinska medicina. Za funkcioniranje sistemov je potrebno ustrezno financiranje in organizacija dela, oboje je potrebno za ustrezen dostop, ki predstavlja element enakosti v PZO. Namen. Namen raziskave je bil opredelitev KK in analiza dostopa do PZO glede organizacije dela in financiranja, cilji pa ocena KK za PZO glede strukture/pogojev, postopkov/procesov in izidov, ocena elementov kakovosti PZO, primerjava rezultatov za Slovenijo (SLO) z drugimi državami in oblikovanje priporočil za nosilce odločanja zdravstvenega sistema v SLO. Bolniki in metode. Raziskava je bila del mednarodne raziskave Quality and Costs of Primary care in Europe (QUALICOPC) v 34 državah v obdobju od leta 2011 do 2013. Uporabili smo podatke desetih držav centralne in vzhodne Evrope (CEECs): Bolgarija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in SLO. Analizirali smo odgovore iz dveh vprašalnikov za 2103 naključno izbranih zdravnikov družinske medicine ter 18819 njihovih bolnikov. Uporabili smo več statističnih metod: predstavitev podatkov z opisnimi statistikami, frekvenčnimi porazdelitvami, srednjimi vrednostmi in variacijskimi razmiki, definiranje KK z deleži, preizkušanje domnev z različnimi testi ter iskanje povezav med spremenljivkami s faktorsko analizo. Rezultati. Glede organizacije dela je analiza odgovorov bolnikov v SLO in CEECs pokazala, da so bili nizki deleži bolnikov z negativnimi izkušnjami pri vprašanjih za potovalni čas več kot eno uro od doma do ambulante, nezmožnost dobiti obisk na domu, oddaljenost ambulante ter nepoznavanje, kako do storitev zvečer, ponoči in med vikendom, glede finančne dosegljivosti o tem, da bi zdravnika preveč skrbel denar, o preložitvi obiska zdravnika, ker niso imeli ali zavarovanja ali iz drugih finančnih razlogov in glede preložitve oz. opustitve obiska zdravnika. Najbolj značilne spremenljivke za organizacijo dela PZO so bile uporaba računalnika, število disciplin v posamezni ambulanti/centru, uporaba medicinske dokumentacije predhodnega zdravnika, delež naročenih bolnikov, dosegljivost ambulante/centra po 18 h in število ur, ko je ambulanta odprta. Primerjava KK v SLO in CEECs je pokazala več statistično značilnih razlik. Za KK strukture/pogojev smo ugotovili, da so imeli slovenski zdravniki v primerjavi z zdravniki iz CEECs statistično značilno različno in 1) več pripomočkov za delo (SLO 15,30, CEECs 13,0), 2) večje število strokovnjakov (SLO 4,18, CEECs 2,60), 3) višje število bolnikov na listi zdravnika (SLO 1950,01, CEECs 1894,7), 4) v delovnem dnevu višje število stikov (SLO 45,27, CEECs 33,7), 5) in krajše posvete z bolniki (SLO 9,59 min, CEECs 13,1 min), 6) nižje število hišnih obiskov (SLO 2,21, CEECs 6,9), 7) je bila redna zaposlitev pogostejša oblika zaposlitve (Slovenija 73,7 %, CEECs 30,1 %), 8) je bila plača pogostejši dohodek (SLO 85,2 %, CEECs 61,5 %), 9) večkrat so delali z medicinsko sestro (SLO 98,1 %, CEECs 87,8 %), in 10) sodelovali s patronažno sestro (SLO 76 %, CEECs 41,8 %). Za KK postopkov/procesov smo dokazali, da so slovenski zdravniki uporabljali statistično značilno različno in 1) več kliničnih smernic (SLO 3,85, CEECs 3,15), 2) sodelovali v več programih obravnave kroničnih bolezni (SLO 1,71, CEECs 1,13), 3) sami obravnavali več diagnoz (SLO 11,42, CEECs 9,09) ter 4) izvajali več posegov (SLO 2,43, CEECs 1,30). Zaključek. Izsledki raziskave kažejo, da bi bilo potrebno v Sloveniji na področju PZO izpeljati nekatere spremembe. Glede financiranja bi bilo razen glavarine in plačila za storitve, koristno vključiti nagrajevanje kakovosti dela, kot orodje za merjenje kakovosti predlagamo KK za postopke/procese in izide oskrbe, glede organizacije dela multidisciplinarni model oskrbe, nadaljevanje nižanja glavarin in vključevanje novih zdravnikov družinske medicine, na nivoju države pa vzpostavitev neodvisne tehnične ustanove.
Ključne besede: primarna zdravstvena oskrba, družinska medicina, organizacija dela, sistem financiranja, enakost, dostop do oskrbe, Slovenija, države centralne in vzhodne Evrope, kazalci kakovosti, priporočila
Objavljeno v DKUM: 18.03.2021; Ogledov: 1323; Prenosov: 156
Celotno besedilo (5,98 MB)

Opis: Izhodišča: Etične dileme so pomemben del vsakdanjega dela zdravnika družinske medicine. Ena od možnosti kakovostnejšega dela je tudi učinkovito podiplomsko izobraževanje na področju etike. Z raziskavo smo želeli opredeliti vpliv specializacije iz družinske medicine na zaznavanje in težavnost reševanja etičnih dilem. Predvidevali smo, da bodo etične dileme med specialisti družinske medicine zaznane pogosteje, težavnost reševanja pa se jim bo zdela lažja. Metode: V presečno raziskavo smo vključili naključni vzorec 259 zdravnikov družinske medicine (30% celotne populacije). Anketiranci so izpolnili vprašalnik, sestavljen iz 14 vprašanj o pogostosti in težavnosti reševanja etičnih dilem v družinski medicini. Odgovore so razporedili na 5-točkovni lestvici z maksimalnim možnim seštevkom točk 100. Rezultati: Odgovorilo je 142 zdravnikov družinske medicine (55-odstotni odziv). Specialisti in specializanti družinske medicine etične dileme zaznavajo pogosteje kot zdravniki brez specializacije (37,0 12,6 proti 30,7 10,8; P = 0,05). Prav tako jih specializanti družinske medicine zaznavajo pogosteje kot zdravniki brez specializacije (39,5 12,5 proti 30,7 10,8, P = 0,04). Specialisti in specializanti družinske medicine so v primerjavi z zdravniki brez specializacije reševanje etičnih dilem opredelili kot težavnejše (57,3 11,6 proti 47,1 11,8, P = 0,001). Podobne razlike obstajajo tudi med specialisti družinske medicine in zdravniki brez specializacije (56,7 11,7 proti 47,1 11,8, P = 0,003) in med specializanti družinske medicine ter zdravniki brez specializacije (62,0 10,0 proti 47,1 11,8, P = 0,001). Zaključki: Zdravniki družinske medicine potrebujejo kakovostno podiplomsko izobraževanje na področju zaznavanja in obvladovanja etičnih dilem. Vprašalniko etičnih dilemah je zanesljivo orodje za ugotavljanje učinkovitostiizobraževalnega procesa.
Ključne besede: bioetika, družinska medicina, izobraževanje, obravnava bolnikov, presečna raziskava
Objavljeno v DKUM: 28.03.2017; Ogledov: 1179; Prenosov: 178
Celotno besedilo (108,97 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...