| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uspešnost družinske mediacije v korelaciji z normativnim okvirom urejanja
Andrea Mlakar, 2017, magistrsko delo

Opis: Družinska mediacija se je v Sloveniji na okrožnih in ostalih sodiščih začela intenzivno uveljavljati z letom 2010, in sicer po sprejemu Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov leto prej. Zakon v 4. členu namreč določa obveznost prvostopenjskim sodiščem (okrajnim, okrožnim in delovnim) ter višjim sodiščem in Višjemu delovnemu in socialnemu sodišču, da sprejmejo in uveljavijo programe alternativnega reševanja sporov, v okviru katerih je obvezno potrebno zagotoviti mediacijo kot obliko ARS. Družinska mediacija kot podvrsta mediacije je proces, v katerem nepristranska tretja oseba pomaga udeležencem, ki so se znašli v situaciji razpada družine, še posebej parom ob ločitvi ali razvezi, da se bolje sporazumevajo med seboj ter se sporazumno in zavestno odločijo o nekaterih ali vseh zadevah glede ločitve, razveze, otrok, financ ali lastnine ter tako pripomorejo k izboljšanju komunikacije med strankama. Magistrsko delo na kratko predstavi pojem alternativnega reševanja sporov ter podlago za izvajanje programov alternativnega reševanja sporov, natančneje pa se osredotoči na sam pojem družinske mediacije, na njene podlage za izvajanje v Sloveniji ter njena temeljna načela, posebnosti in prednosti. Del magistrskega dela so tudi predstavljeni statistični podatki posameznih okrožnih sodišč od začetka izvajanja družinske mediacije posameznega okrožnega sodišča do leta 2017 glede števila zadev, ki se rešujejo z družinsko mediacijo, ter sama uspešnost družinske mediacije. Ta se osredotoča na pojem uspešnosti družinske mediacije ter možnemu trendu naraščanja uspešnosti zaradi vedno večje urejenosti družinske mediacije na zakonodajnem področju.
Ključne besede: Alternativno reševanje sporov, metode ARS, družinska mediacija, temeljna načela družinske mediacije, zakonodaja, okrožna sodišča, statistika, uspešnost izvajanja družinske mediacije.
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 656; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

2.
VKLJUČEVANJE OTROK V POSTOPEK DRUŽINSKE MEDIACIJE
Monika Marn, 2016, diplomsko delo

Opis: Z razpadom partnerskega razmerja staršev, razpade tudi najpomembnejša celica otrokovega sveta in varnega okolja – njegova družina. Od ravnanja staršev ob tem dogodku je odvisno, kako bo razhod vplival na otroka. Če se bivša partnerja odločita za miren razhod, je ena izmed možnosti družinska mediacija, preko katere želijo medianti s pomočjo nepristranskega in nevtralnega mediatorja zaupno rešiti sporna vprašanja, ki izvirajo iz družinskopravnega razmerja. Kljub neformalnosti postopka se je potrebno držati načel, ki so temelj za uspeh in korektnost. Ves čas je v ospredju načelo največjih otrokovih koristi. O vprašanju, ali je otroka primerno vključiti v postopek družinske mediacije, pri nas odloča sodnik, na podlagi subjektivnih kriterijev. Otroka naj se vključi v skladu z njegovo starostjo in zrelostjo, ko je torej dovolj star, da razume pomen postopka in posledice svojih odločitev. Konkretna starostna meja v predpisih ni določena, v praksi je izoblikovano okvirno starostno merilo, da se jih med tretjim in dvanajstim letom vključi pasivno, po dvanajstem letu pa pri odločanju sodelujejo aktivno, a le v postopkih, ki ga zadevajo (npr. stiki, v zadevah glede premoženja staršev ne). Stroka zagovarja stališče, da mora biti otroku dana priložnost izjaviti svoje mnenje, čeprav nasprotniki trdijo, da se s tem preloži odgovornost za odločitve iz staršev na otroke. Otroci in mladostniki lahko sodelujejo na predlog staršev, ali na lastno željo, posredno ali neposredno, a vedno v skladu z načelom prostovoljnosti.
Ključne besede: družinska mediacija, zakonski spori, razveza, vključevanje otrok, otrokove pravice, največje otrokove koristi
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 897; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (758,54 KB)

3.
MEDIATOR V DRUŽINSKI MEDIACIJI - PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN BRITANSKO KOLUMBIJO
Eva Ernestini, 2016, diplomsko delo

Opis: Mediacija je med alternativnimi oblikami reševanja sporov najbolj uspešna, saj je njeno bistvo rešiti sporna vprašanja, tako da bosta obe stranki zadovoljni. Diplomsko delo predstavi družinsko mediacijo kot metodo alternativne oblike reševanja sporov, pravno podlago za izvajanje družinske mediacije v Sloveniji, temeljne značilnosti in načela mediacijskega postopka. Posebej je izpostavljen otrok v mediaciji, saj je povezan preko načela varovanja otrokove največje koristi z mediatorjem in je pomemben člen mediacije, saj se starša opominja naj mislita na otrokove koristi in dosežeta sporazum glede spornih zadev. Bistvo mediacije je, da sta starša še naprej partnerja v odločitvah, ki vključujejo otroke v tednih, mesecih in letih, ki bodo sledila ločitvi. Kot osrednja tema je izpostavljen mediator in njegova vloga v družinski mediaciji. Kljub njegovi nepristranskosti in nevtralnosti in brez možnosti končnega odločanja, spoznamo njegovo delo, načela mediacije, ki jih mora upoštevati in etična načela. Predstavljeno je delo mediatorja v družinski mediaciji v Britanski Kolumbiji, njegova zakonodajna ureditev in načela, ki jih mora spoštovati.
Ključne besede: alternativno reševanje sporov, mediacija, družinska mediacija, mediator, konflikt, otrokova korist.
Objavljeno: 21.07.2016; Ogledov: 814; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (898,47 KB)

4.
DRUŽINSKA MEDIACIJA, KO SO OGROŽENE OTROKOVE KORISTI
Dominika Mendaš, 2014, diplomsko delo

Opis: Družinska mediacija se je v zadnjih letih tudi v Sloveniji uveljavila kot učinkovit način alternativnega reševanja družinskopravnih sporov. Družinski konflikti pogosto vključujejo tudi otroke, katerim moramo ob nenadnih življenjskih spremembah posvetiti posebno pozornost. Vključevanje otrok v mediacijo se je v praksi izkazalo kot pozitiven način, kako usmeriti pozornost udeleženih strank na ključno temo razprave varovanje otrokovih koristi. Mednarodni in nacionalni pravni akti dajejo pravno podlago in smernice mediatorjem, kako naj otroke vključujejo in kdaj je vljučevanje zanje primerno. Danes prevladuje mnenje pravnih strokovnjakov, naj se otroka vključuje, če je dovolj starostno in čustveno zrel razumeti dogajanje ter sposoben izraziti svoje mnenje. Otroka ne vključujemo v zadevah, ki se nanj neposredno ne nanašajo, saj bi v nasprotnem primeru lahko prenašali breme sprejemanja odločitev na njega. Mediator posebno skrb posveča odnosu med starši in otrokom, saj obstaja možnost, da bo prišlo do manupilacije, zlorab in drugih vrst pristikov, s strani udeležencev. Raziskava je posvečena predstavitvi položaja otroka v družinski mediaciji, njegovo vključevanje v sam postopek in načine varstva njegovih koristi, kot eno izmed temeljnih načel družinske mediacije. V uvodnem delu je predstavljena družinska mediacija, njena umeščenost v pravi red in temeljna načela, ki so vodilni standardi mediatorjevega dela. Nato se je avtorica osredotočila na problematiko in predstavitev pozitivnih in negativnih učinkov vključevanja otrok v mediacijo, analizo primernosti sprov za družinsko mediacijo v primerih, ko so ogrožene koristi otroka in predstavitvi dela mediatorja Evropskega parlamenta za mednarodne protipravne odvzeme otrok.
Ključne besede: družinska mediacija, pravice otrok, družinskopravni spori, načelo varstva otrokovih koristi, vključevanje otrok v mediacijo
Objavljeno: 06.08.2014; Ogledov: 1552; Prenosov: 348
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

5.
NAČELO ZAUPNOSTI IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV V PROCESU DRUŽINSKE MEDIACIJE
Urška Špenga, 2014, diplomsko delo

Opis: Družinska mediacija je vedno pogosteje uporabljen način alternativnega reševanja sporov, predvsem zaradi pozitivnih lastnosti, ki jih tovrsten postopek nudi. Ne samo, da je postopek hitrejši, fleksibilnejši in manj formalen kot drugi sodni in arbitražni postopki, temveč nudi tudi veliko mero zasebnosti in posledično izključitev javnosti iz samega postopka. Prav ta lastnost je velikokrat ključna, da se stranke odločajo za tovrsten način reševanja spora in jo lahko poimenujemo kot temeljno načelo družinske mediacije. Gre za načelo zaupnosti, ki nudi zagotovilo, da so stranke, mediatorji in tretje osebe, ki so prisotne v postopku, dolžne varovati pridobljene podatke, predvsem iz stališča, da gre v družinskopravnih sporih za zadeve, ki imajo veliko čustveno noto in posegajo v zasebno sfero posameznikov. Udeleženci postopka podpišejo izjavo o zaupanju, s čemer se še dodatno zavežejo, da bodo tekom postopka to načelo dosledno spoštovali. Predvsem mediatorja veže to načelo kot dolžnost varovanja poklicne skrivnosti in zaradi kršitev le tega odškodninsko in kazensko odgovarja. Vendar pa se, predvsem pri družinski mediaciji, pojavijo izjeme od načela zaupnosti in varstva osebnih podatkov. Namreč v tej veji mediacije to načelo ne velja absolutno, saj obstajajo izjeme, ki nalagajo mediatorju, da v določenih primerih zaupane informacije in pridobljene podatke posreduje pristojnim organom, saj obstajajo sumi kaznivega dejanja, ki se dotikajo predvsem najbolj ranljivih članov družine – otrok. V tem primeru se načelo zaupnosti podredi načelu varovanja največje otrokove koristi. Diplomsko delo želi podrobno predstaviti načelo zaupnosti znotraj družinske mediacije, kako deluje v mediacijskem trikotniku, katere so izjeme, ki dajejo temu načelu poseben status in kako je to načelo obravnavano v naši zakonodaji ter mednarodnopravnih aktih. Da pa bo razumevanje tega načela lažje in jasnejše, pa je bilo potrebno v začetku razložiti tudi nekatere pojme in osnovne značilnosti družinske mediacije.
Ključne besede: družinska mediacija, načelo zaupnosti, varovanje osebnih podatkov, varovanje poklicne skrivnosti, načelo varstva največje otrokove koristi
Objavljeno: 05.08.2014; Ogledov: 2147; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (764,83 KB)

6.
POLOŽAJ OTROK PRI DRUŽINSKI MEDIACIJI
Erika Masten Toplak, 2014, diplomsko delo

Opis: Mediacija je zgodovinsko gledano, že zelo star izvensodni postopek reševanja sporov. Njeni začetki segajo že v čas sumerske kulture. Vseskozi je predstavljala sposobnost rešiti težavo brez posredovanja sodišča. Družinska mediacija je metoda, ki se uporablja za reševanje družinskih konfliktov, do katerih prihaja kljub veliki medsebojni čustveni povezanosti. Partnerja skleneta zakonsko zvezo, postaneta starša in s tem prevzameta veliko odgovornost. Vendar pa ob prenehanju njunega partnerskega odnosa, za vzdrževanje katerega se ali nista dovolj potrudila ali pa ni bilo mogoče najti rešitve, ne smeta pozabiti, da kljub vsemu, še vedno ostajata starša in da starševska vloga obstaja še naprej. Ob tem je potrebno urediti številna odprta vprašanja. Tako je družinska mediacija postopek reševanja nastalih sporov med zakoncema ob ločitvi ali razvezi, s katero se ob pomoči tretje nevtralne osebe, rešujejo odprta vprašanja glede delitve skupnega premoženja in glede urejanja razmerij med starši in otroki. V vsakem primeru ločitev staršev vpliva tudi na otroke. Pomembno je, da starša spore rešujeta čim manj obremenilno za otroke in da je takšen tudi pristop mediatorja, ki bi naj imel v ta namen ustrezna znanja in sodeluje kot udeleženec v postopku. Poglavitno vodilo družinske mediacije mora biti varstvo koristi otroka.
Ključne besede: mediacija, družinska mediacija, mediator, razveza zakonske zveze, zaščita otrok, otrokova korist
Objavljeno: 08.05.2014; Ogledov: 1623; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

7.
MEDIACIJA V DRUŽINSKIH RAZMERJIH
Nina Topolovec, 2012, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih se zelo uveljavljajo alternativne oblike reševanja sporov. Ena izmed teh oblik je mediacija. Gre za postopek, kjer tretja nevtralna in nepristranska oseba skrbi za dostojen nivo komunikacije med strankama. Mediator v mediacijskem postopku ne odloči o sporu, pač pa stranki vodi, da sami skleneta sporazum, ki bo v interesu obeh. Glavna načela mediacije so zaupnost, prostovoljnost, fleksibilnost in nezmožnost mediatorja za sprejemanje odločitev. Okrožno sodišče v Ljubljani od leta 2001 strankam ponuja možnost alternativnega reševanja sporov. Postopek izvedejo za to usposobljeni mediatorji, npr. sodniki, upokojeni sodniki, odvetniki, socialni delavci ali psihologi. Za še bolj pogosto uporabo mediacije, bo potrebna še večja informiranost strank, s čimer bodo stranke pridobile zaupanje v ta postopek. Diploma predstavi vse značilnosti mediacije: načela, subjekte (mediatorja, mediante, možnost udeležbe odvetnika, otroka itd.), predmet (kaj vse je z družinsko mediacijo možno rešiti), podrobno je opisan postopek sodišču pridružene mediacije, prav tako statistični podatki o njeni uspešnosti in kot verjetno najpomembnejši del – sporazum oz. njegova izvršljivost.
Ključne besede: alternativno reševanje sporov, mediacija, družinska mediacija, družinski spori, mediator, medianti, sodišču pridružena mediacija.
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 2420; Prenosov: 423
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

8.
MEDIACIJA V DRUŽINSKOPRAVNIH SPORIH
Saška Klasinc, 2009, diplomsko delo

Opis: Mediacija je postopek alternativnega reševanja sporov, v katerem ena ali več nepristranskih tretjih oseb (mediatorjev) pomaga udeležencem, da se dogovorijo o spornih vprašanjih. Za spore, ki posegajo v razmerja med zakoncema (predvsem so povezani z razvezo zakonske zveze, ob tem tudi z delitvijo dotlej skupnega premoženja) ter spore glede urejanja razmerij med starši in otroki (npr. dodelitev otrok v varstvo in vzgojo) se uporablja družinska mediacija. Ta temelji na nekaterih, posebej za njen uspeh izredno pomembnih načelih (načelo prostovoljnosti, načelo fleksibilnosti postopka, načelo informiranosti, načelo nepristranskosti in nevtralnosti mediatorja, načelo zaupnosti, načelo varstva največje otrokove koristi) ter poteka v več fazah, ki jih zaradi neformalnosti postopka ni možno fiksno določiti. Zato so poudarek na določenih fazah mediacijskega postopka kot tudi opredelitev in razporeditev faz odvisni od posameznih mediatorjev in njihove fleksibilnosti, da faze prilagodijo potrebam strank. V Sloveniji se mediacija šele uveljavlja. Ključnega pomena je bil začetek izvajanja sodišču pridružene mediacije v letu 2001 na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Danes se na sodiščih izvaja tudi družinska mediacija, in sicer v t.i. družinskopravnih sporih. To so spori o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok, spori glede izvrševanja pravice do stikov ter spori glede obsega in delitve skupnega premoženja. Statistični podatki o številu uspešno opravljenih mediacij na Okrožnem sodišču v Ljubljani kažejo, da se je od leta 2002 do leta 2007 število teh povečalo (od 14 na 155) in je bil njihov delež vsa ta leta približno enak (ca. 70 %). V letu 2008 pa se je število uspešno zaključenih družinskih mediacij nekoliko znižalo (na 143). Da bi mediacija postala še več uporabljana in uspešnejša, bi bilo treba ljudem vsekakor še bolj približati možnost reševanja spora z uporabo mediacije s posredovanjem informacij o tem, kaj mediacija je, kateri so njeni cilji in njene prednosti. Diplomsko delo želi predstaviti, kakšne so posebnosti družinske mediacije, njene značilnosti, prednosti in pomanjkljivosti ter kako poteka in se izvaja v Sloveniji.
Ključne besede: alternativne oblike reševanja sporov, mediacija, mediator, družinskopravni spor, družinska mediacija.
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 3211; Prenosov: 556
.pdf Celotno besedilo (677,25 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici