| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 433
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavniki, ki vplivajo na obiskovanje glasbene šole.
Vesna Doblekar, 2022, magistrsko delo

Opis: Glasba vpliva na telesni in duševni razvoj človeka že v prenatalnem obdobju in prvih letih življenja. V tem obdobju je najpogostejša glasbena aktivnost poslušanje, kasneje pa tudi petje, zato v zgodnjem otroštvu skušamo otrokom omogočiti čim pogostejši stik z glasbo, ki hkrati omogoča razvoj občutljivosti do glasbe. Številne znanstvene raziskave so pokazale pozitiven vpliv glasbene vzgoje v okviru otrokovega celostnega razvoja. Pri tem na glasbeni razvoj, poleg dednih potencialov, vplivajo različni dejavniki. Obiskovanje glasbene šole, v katerih je poudarjen glasbeni razvoj, je tako odvisen od družine, vrstnikov, učiteljev in okolja, v katerem otrok odrašča. V sklopu magistrskega dela smo izvedli raziskavo, s katero smo želeli preučiti razloge staršev za vpis otrok v glasbeno šolo, odkriti dejavnike, ki so v največji meri vplivali na odločitev učencev pri izbiri določenega instrumenta, in odnos učencev do obiskovanja glasbene šole.
Ključne besede: glasbena šola, družina, okolje, vrstniki, učitelji glasbenih šol
Objavljeno v DKUM: 20.07.2022; Ogledov: 93; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (904,52 KB)

2.
Doživljanje spiritualnosti pri starših otrok z motnjo avtističnega spektra
Sabina Vreš, 2022, diplomsko delo

Opis: Življenje z otrokom, ki ima motnjo avtističnega spektra, zahteva veliko potrpljenja in razumevanja, zato je naš namen je predstaviti doživljanje spiritualnosti staršev otrok z motnjo avtističnega spektra. Uporabili smo deskriptivno metoda dela s pregledom literature v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, SAGE Journals in Science Direct. Strokovno in znanstveno literaturo smo sistematično pregledali, naredili sintezo pridobljenih virov in uporabili metodo tematske analize. Glavna tema zaključnega dela je bila doživljanje spiritualnosti staršev otrok z motnjo avtističnega spektra, ki jo je oblikovalo več različnih podtem, in sicer: občutki, čustva, potreba po duhovnem razvoju, religiozne potrebe, potrebe po povezanosti družine in iskanju smisla življenja. Ugotovili smo, da starši različno doživljajo spiritualnost, da pri zagotavljanju svojih spiritualnih potreb uporabljajo različne pristope ter da je uporaba spiritualne oskrbe v zdravstvu omejena. Starši se različno odzivajo na motnjo avtističnega spektra svojih otrok. Iščejo odgovore, zakaj se je ravno njim rodil tak otrok, sprašujejo se, če je to božja kazen ali gre za obsedenost otroka s črno magijo. Starši teh otrok izkazujejo potrebo po podpori in s pomočjo le-te začnejo sprejemati otroka. Iz pregleda literature smo ugotovili, da so bile na področju spiritualnih potreb staršev otrok z motnjo avtističnega spektra narejene omejene raziskave. Treba bi bilo raziskati, kako bi se v proces zdravstvene nege vključila spiritualna oskrba in nudenje spiritualnih potreb.
Ključne besede: spiritualne potrebe, spektroavtistične motnje, otroci, družina
Objavljeno v DKUM: 04.03.2022; Ogledov: 344; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

3.
OCENJEVANJE IN SPREMLJANJE RAZVOJNIH PODROČIJ VAROVANCEV S KOMBINIRANIMI MOTNJAMI
Lidija Žabot, 2010, diplomsko delo

Opis: Otroci s kombiniranimi motnjami oz. otroci z več motnjami so otroci, ki imajo hkrati več primanjkljajev, ovir oz. motenj, kot so motnje sluha, motnje vida, motnje v duševnem razvoju, govorno-jezikovne motnje, gibalna oviranost, primanjkljaji na posameznem področju učenja ter čustvene in vedenjske motnje. Ti otroci imajo posebne potrebe v toliki meri, da se morajo v večini vključiti v šole, ki izvajajo prilagojen izobraževalni program, posebni program vzgoje in izobraževanja ali vzgojni program. V prvem delu diplomskega dela sem s pomočjo strokovne literature podala razširjeno definicijo otrok s posebnimi potrebami. Posebno poglavje sem posvetila otrokom z motnjami v duševnem razvoju. Proučila sem slovenski in španski izobraževalni sistem, posebej sem se posvetila vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami v omenjenih državah. V praktičnem delu sem podala opis OŠ Cvetka Golarja iz Ljutomera in zavoda La Societat Cooperativa SOLC iz španskega mesta Tarragona ter varovancev, katere sem pri prostovoljnem delu na obeh zavodih spremljala pri obravnavah. V empiričnem delu sem uporabila deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja s študijo primere. V neslučajnostni raziskovalni vzorec sem zajela štiri varovance, vključene v obravnavo na OŠ Cvetka Golarja in štiri varovance, vključene v zavod La Societat Cooperativa SOLC. Podatke sem pridobila na podlagi vprašalnika (kombinacija ček liste in ordinalne lestvice), prilagojenega po AAMD Skala adaptivnog ponašanja, katerega avtorja sta Igrić in Fulgosi-Masnjak (1991). Vprašalnik sta izpolnili defektologinji, ki dobro poznata varovance in imata dovolj strokovnega znanja s področja defektologije. Rezultate sem predstavila s prikazom koeficienta učenčeve razvitosti (vprašanja tipa ordinalne lestvice) v določeni funkciji (samostojnost, telesni razvoj, komunikacija, odgovornost, socialna interakcija) ter s prikazom deleža trditev (vprašanja tipa ček lista), ki kaže razvitost oz. prisotnost posebnih potreb, motenj na posameznih področjih funkcioniranja (samostojnost, telesni razvoj, komunikacija, odgovornost, socialna interakcija).
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, otroci z motnjo v duševnem razvoju, družina, vzgojno-izobraževalni sistem v Sloveniji, vzgojno-izobraževalni sistem v Španiji.
Objavljeno v DKUM: 10.01.2022; Ogledov: 286; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

4.
Sodelovanje staršev in starih staršev pri vzgoji otroka : magistrsko delo
Anja Bogdan, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo pogled staršev na sodelovanje staršev in starih staršev pri vzgoji otroka. Vsebinsko je razdeljeno na dva dela. V teoretičnem delu preučujemo vzgojo – njene opredelitve, dejavnike in stile. Predstavimo družino, kjer si podrobneje ogledamo njihove opredelitve, vrste in njeno vlogo v družbi. Teoretično preučimo vlogo starih staršev, njihovo primerjavo v družini nekoč in danes ter prikažemo, na kakšne načine se vključujejo v vzgojo vnukov. V empiričnem delu predstavljamo rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med starši otrok, vključenih v vrtec. Preverjali smo, kako starši zaznavajo pogostost stikov starih staršev z vnuki v živo in po elektronskih napravah, okoliščine, v katerih starši svoje otroke zaupajo starim staršem, na kakšen način stari starši preživljajo čas z vnuki in kakšno je zadovoljstvo staršev z vključevanjem starih staršev v aktivnosti z vnuki. Preverili smo tudi, kako starši dojemajo vlogo starih staršev pri vzgoji vnukov, na katerih področjih prejmejo od njih največ podpre ter kakšni so po mnenju staršev vzroki za neenotnost pri vzgoji otrok. Ugotovili smo, da imajo stari starši in vnuki pogostejše stike v živo. Svoje otroke starši najpogosteje starim staršem zaupajo v primeru, ko imajo gospodinjske ali domače obveznosti, morajo opraviti večje nakupe ali ko imajo službene obveznosti. Stari starši in vnuki skupaj najpogosteje gredo na sprehod in izvajajo druge športne aktivnosti ali pa jim stari starši pripovedujejo zgodbe iz mladosti. Tako v primeru zadovoljstva z vključevanjem starih staršev v aktivnosti z otroki kakor zadovoljstva z vključevanjem v vzgojo njihovih otrok so starši bolj zadovoljni z lastnimi kakor partnerjevimi starši. Starši s strani starih staršev prejmejo največ podpore v obliki dnevnega ali nočnega varstva otroka, sledi čustvena pomoč. Najpogostejši razlog za neenotnost pri vzgoji otrok starši pripisujejo različnim vrednotam, različnim pogledom na vzgojo ter slabi komunikaciji.
Ključne besede: družina, stari starši, predšolski otroci, varstvo, vzgoja, konflikti
Objavljeno v DKUM: 05.01.2022; Ogledov: 337; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

5.
Izzivi družinskega podjetja pri planiranju nasledstva s primerom
Alen Feuš, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je zajeto proučevanje področja podjetništva, osrednji fokus je na družinskem podjetništvu. V tem sklopu so opredeljeni in med seboj kohezivno povezani pojmi, kot so družina, podjetje in podjetništvo. Ta tri izpostavljena področja so temelj, na katerem sloni celotno družinsko podjetje in njegovo delovanje. Ker gre za prepletanje dveh sistemov, tj. družinskega in poslovnega sistema, je toliko bolj pomembno, da njihovo delovanje osnuje poslovna kultura z vrednotami, ki omogoča podjetju, da preživi tudi turbulentna obdobja, obenem pa se poskrbi za prenos tradicije in ohranitev podjetja v lasti družine, tudi ko pride čas nasledstvenega procesa. Naloga se osredotoča na vprašanje uspešnega prehoda nasledstva na naslednje generacije v družinskem podjetju ter izzive, s katerimi se družinsko podjetje mora soočati, v kolikor želi doseči uspešno izpeljan prehod.
Ključne besede: družina, podjetje, podjetnik, družinsko podjetništvo, družinski in poslovni sistem, nasledstvo, izzivi pri prehodu nasledstva
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 281; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

6.
Vloga družine pri ustni higieni predšolskih otrok : diplomsko delo
Petra Pušnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Ustno zdravje predstavlja komponento zdravega življenjskega sloga. Pri različni starosti otroka je za nego ust treba prilagajati pripomočke kakor tudi pristop k ustni higieni. Dobre navade ščetkanja lahko otroku koristijo skozi vse življenje, starši pa so tisti, ki s pozitivnim zgledom pripomorejo k otrokovemu odnosu do čiščenja zob. Naloga staršev je, da otroke poučijo o pravilnem ščetkanju zob in dobrih prehranjevalnih navadah, ki bodo otroku pomagale ohraniti zdrave in čiste zobe. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljena družina, njena vloga in funkcije. Prav tako je predstavljen razvoj zobovja otroka, skrb za zdrave zobe in ustno higieno ter prehrana predšolskega otroka. Pojasnjena je tudi vloga staršev pri ustni higieni in skrbi za zdrave zobe predšolskega otroka. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, ki smo jih pridobili na podlagi spletnega anketnega vprašalnika, pri katerem je sodelovalo 135 staršev predšolskih otrok. Zanimalo nas je, kakšna je vloga staršev pri ustni higieni in skrb za otrokove zobe glede na spol in izobrazbo anketirancev ter glede na starost otroka. Zbrane podatke smo analizirali s statističnim programom SPSS. Rezultati raziskave kažejo, da starši ne glede na spol ali stopnjo izobrazbe in starosti otroka, ustrezno skrbijo za otrokovo ustno higieno in mu predstavljajo pozitiven vzgled.
Ključne besede: družina, ustna higiena, zobozdravnik, predšolski otrok, vloga staršev.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 254; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1011,55 KB)

7.
Usklajevanje dela in družine v času pandemije covid-19 v sloveniji
Sara Jerant, 2021, magistrsko delo

Opis: Vladne odredbe in socialno distanciranje v času pandemije COVID 19 so prebivalcem Slovenije povzročile veliko težav na področju usklajevanja dela od doma in družinskega življenja. Tako država, kot tudi delodajalci in zaposleni so se srečevali s številnimi izzivi in problematikami, za vzpostavljanje novega delovnega okolja in kadrovskih procesov, ki pa so posledično vplivali na usklajevanje dela in družine. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretičen in empiričen del. V teoretičnem delu smo želeli predstaviti področje z analiziranjem obstoječe literature domačih in tujih avtorjev ter prikazati predhodno opravljene raziskave preučevanega področja. V empiričnem delu smo na osnovi pregleda literature in raziskav sestavili vprašalnik ter izvedli raziskavo med delom prebivalstva Slovenije. Cilj raziskave je bil prikazati vzroke zakaj je do problematike usklajevanja dela in družine v času pandemije COVID 19 prišlo ter tako približati širši javnosti dejansko sliko kjer je vzrok in tako spodbuditi ljudi ter delodajalce k iskanju in vpeljevanju rešitev. Anketni vprašalnik je v celoti izpolnilo 157 prebivalcev Slovenije, v raziskavo so bili vključeni vsi, tudi tisti, ki v času pandemije COVID 19 niso opravljali dela od doma. Za analizo rezultatov smo uporabili primerne statistične metode na podlagi katerih smo ugotovili zanimive izsledke, ki bi lahko pomagali pri iskanju rešitev na področju uspešnega usklajevanja dela in družine. V raziskavi smo ugotovili, da so anketiranci večje težave v času pandemije COVID 19 na področju usklajevanja dela in družine kot prej. Največ težav so imeli tisti, ki so delo opravljali od doma, najmanj pa tisti, ki so delo opravljali pri delodajalcu. Na usklajevanje dela in družine so vplivali tudi otroci saj so imeli največ težav tisti, ki so imeli otroke v primerjavi s tistimi, ki otrok niso imeli. Prav tako je na področje vplivala starost otrok saj so imeli največ težav tisti, ki so imeli otroke v 1. triadi osnovne šole. Več težav na področju usklajevanja dela in družine so imele ženske v primerjavi z moškimi kljub temu, da smo zasledili povečanje enakopravnosti med partnerjema v času pandemije COVID 19. Anketiranci so poročali, da so imeli dovoljšno podporo s strani delodajalca pri usklajevanju dela in družine kar pomeni, da so imeli največ težav zaradi nezadostne samodiscipline pri načrtovanju in organizaciji časa ter postavljanju meja med obema sferama. Končni rezultati so nam prikazali pomembno problematiko in sicer potrebo po nadaljnjem izboljševanju komunikacije v partnerskih odnosih, spodbujanje enakopravnosti med spoloma pri opravljanju gospodinjskih in starševskih opravil, potrebo po dodatnih izobraževanjih in večji fleksibilnosti urnikov ter dela s strani delodajalcev in potrebo po večji razpoložljivosti varstva otrok s strani države tudi v izrednih situacijah kot je bila globalna pandemija COVID 19. Izsledki so pomembne informativne narave tako za posameznike kot tudi za delodajalce in državo, ki že opravljata dobro prakso pa vendarle lahko vpeljeta nove metode in ukrepe za olajšanje težav posameznikov pri usklajevanju dela in družine.
Ključne besede: usklajevanje, delo, družina, pandemija, COVID 19
Objavljeno v DKUM: 29.11.2021; Ogledov: 629; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

8.
K družini usmerjena zdravstvena oskrba in pediatrična onkologija
Mojca Horvat, 2021, magistrsko delo

Opis: K družini usmerjena zdravstvena oskrba je najsodobnejša in najprimernejša metoda oskrbe otroka, obolelega za rakom. Mnogi avtorji še vedno poročajo o težavnosti implementacije koncepta v klinično okolje. Namen raziskave je ugotoviti, kakšna je percepcija in praksa strokovnjakov, ki kot multidisciplinarni tim delujejo na področju pediatrične onkologije v našem okolju. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Vsi podatki so statistično obdelani s programom SPSS, verzija 25. Raziskava je pokazala, da je organizacija naravnana na izvajanje k družini usmerjene zdravstvene oskrbe (x̄ = 2,42, σ = 0,614). Multidisciplinarni tim starše vključuje v aktivnosti zdravstvene oskrbe otroka (x̄ = 2,01, σ= 0,580), moral pa bi poglobiti zavedanje pomena skrbi za celotno družino. Razumevanje koncepta se ne razlikuje glede na izobrazbo ali delovne izkušnje strokovnjakov (p > 0,05), vendar pa se kažejo tendence med strokovnjaki z najmanj in največ delovnimi izkušnjami (p < 0,05). Mnenja strokovnjakov s področja onkologije so enotna, s strani negovalnega tima iz enote intenzivne terapije pa se kažejo odstopanja okoli vključevanja staršev v aktivnosti zdravstvene oskrbe in skrbi za celotno družino (p < 0,05). To razumevanje je treba vključiti v organizacijo, oblikovanje smernic, postopke in v vsako srečanje strokovnjakov z otrokom in njegovo družino.
Ključne besede: družina, hospitaliziran otrok, pediatrična onkologija, zdravstvena nega, k družini usmerjena zdravstvena oskrba
Objavljeno v DKUM: 22.11.2021; Ogledov: 278; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

9.
Medgeneracijska solidarnost v postmoderni družbi
Anja Bogdan, 2021, magistrsko delo

Opis: Čas postmoderne družbe je čas hitrih družbenih sprememb, tempa življenja ter številnih obveznosti, zaradi česar mlade generacije težko usklajujejo svoje obveznosti, starejše pa težko sledijo vsem novostim in spremembam, ki se dogajajo na področju družbenega, tehnološkega in mnogih drugih svetov. Kot posledica značilnosti življenja v tem času, medsebojni odnosi, podpora, solidarnost in sodelovanje še nikoli prej niso bili bolj na preizkušnji kot danes. Namen magistrske naloge je bil preučiti odnos medgeneracijske solidarnosti med otroki (ki se pojavljajo v vlogi staršev) ter njihovimi/partnerjevimi starši (ki se pojavljajo v vlogi starih staršev). V ospredju je vpliv oddaljenosti staršev, pogostost stikov med obema generacijama ter izobrazba staršev na emocionalno, funkcionalno ter strukturno solidarnost. Uporabili smo deskriptivno metodo ter kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Anketo smo izvedli preko spleta (N = 502). Ugotovili smo, da oddaljenost otrok pomembno vpliva na pogostost nudenja pomoči staršem v obliki gospodinjske pomoči in nudenja prevozov ter prejemanja pomoči v obliki varstva otrok s strani staršev v prid tistim, ki so med seboj manj oddaljeni. Prav tako so stiki med otroki in starši zelo pogosti, saj so ti prisotni vsaj enkrat tedensko, pogostejši pa so s strani oseb moškega spola. Otroci od staršev najpogosteje dobivajo pomoč v obliki čustvene podpore, nanjo pa se pogosteje obračajo osebe ženskega spola. Raziskavo smo povezali z aktualnim družbenim dogajanjem – izbruhom epidemije koronavirusa ter ugotovili, da se medgeneracijska solidarnost v tem obdobju v obliki prejemanja in nudenja medsebojne pomoči ni povečala. Rezultati raziskave niso reprezentativni, lahko pa ugotovitve, ki izhajajo iz tega vzorca, uporabimo kot izhodišče za nadgradnjo ali poglobljeno raziskovanje tega področja.
Ključne besede: medgeneracijska solidarnost, solidarnost, postmoderna družba, družina
Objavljeno v DKUM: 22.10.2021; Ogledov: 522; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (874,24 KB)

10.
Vpliv Downovega sindroma pri otroku na življenje v družini
Danijela Čeh, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Downov sindrom je ena najpogostejših kromosomskih motenj, ki starše otrok sprva prizadane in popolnoma spremeni njihovo življenje. Tak otrok potrebuje za svoj optimalni razvoj ustrezno podporo, pomoč, ljubezen in vzpodbudo, ki mu jo lahko nudita le starša. Namen zaključnega dela je podrobneje predstaviti Downov sindrom in skozi raziskavo ugotoviti, kakšno je življenje z otrokom z Downovim sindromom ter kakšna je kakovost življenja staršev. Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela, medtem ko pri teoretičnem delu pa opisno metodo dela. Kot instrument za zbiranje podatkov smo uporabili lasten strukturiran anketni vprašalnik, ki so ga izpolnili starši otrok z Downovim sindromom. Rezultate smo statistično obdelali s pomočjo programa Microsoft Excel in jih predstavili v obliki grafov. Rezultati: Glede na rezultate ankete smo ugotovili, da imajo starši otrok z Downovim sindromom relativno slabšo kakovost življenja. Ta je odvisna predvsem od otrokovega stanja, starosti ter prizadetosti, kakor tudi podpore družine in širše skupnosti. Kljub temu, so bili starši mnenja, da so otroci z Downovim sindromom edinstveni. Razprava in sklep: Na temo Downovega sindroma je znanih kar veliko informacij, vendar kljub temu premalo. Premalo pozornosti se posveča staršem otrok z Downovim sindromom, saj ravno ti potrebujejo največ pomoči in podpore, da lahko ustrezno skrbijo zanje.
Ključne besede: družina, otrok z Downovim sindromom, kakovost življenja staršev
Objavljeno v DKUM: 01.10.2021; Ogledov: 366; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (922,80 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici