1. Prireditveni in rekreacijski center Žalec : magistrsko deloDeja Vinšek, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava gradnjo prireditvenega in rekreacijskega centra v Žalcu, temo s področja športa in zdravega življenja. V teoretičnem delu so predstavljeni: pojem šport, zgodovina Žalca in splošni podatki. V nadaljevanju so na kratko predstavljeni primeri kopališč v Sloveniji in analize širšega in ožjega prostora, na katerem temelji projektni del. V projektnem delu so predstvaljeni razvoji projekta, ideja in namen ter načrti kopališča s površinami za rekreacijo in druženje. Projektrianje centra predstavlja poseben izziv, saj zahteva veliko domišljije, iznajdljivosti in prilagodljivosti. V nalogi je predstavljena ideja in rešitev novega centra za zdravo življenje s premišljenimi povezavami javnih stavb in stanovanjskih sosesk.
Nov rekreacijski center s prireditveno ploščadjo v Žalcu je umeščen v dokaj dostopno točko v samem mestu, v neposredni bližini najdemo športni center, I. in II. osnovno šolo Žalec, Dom II. slovenskega tabora in avtobusno postajo Žalec. Ključne besede: prireditveni, rekreacijski center, šport, Žalec, interaktivne točke, center, druženje, zdravje, rekreacija, združenje, združevanje, kopališče, olimpijski bazen, prireditvena ploščad, avditorij, prireditveni prostor, zunanji avditorij, park, aktivnosti, povezava, aktivnost, druženje Objavljeno v DKUM: 20.12.2022; Ogledov: 1016; Prenosov: 329 Celotno besedilo (147,36 MB) |
2. Vloga skupin starih ljudi za samopomoč v socialno varstvenem zavoduBarbara Obreht, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo ugotavljali kaj stanovalcem socialno varstvenega zavoda pomeni skupina starih ljudi za samopomoč in če pripomore k bolj kakovostnemu bivanju. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, vključeni so bili starostniki, ki v socialno varstvenem zavodu obiskujejo skupine za samopomoč. Večina članov se srečanj udeležuje enkrat tedensko in skupini so se pridružili z razlogom, da se med seboj bolje spoznajo. Skupina jim pomeni oporo in jim omogoča zagotavljanje potreb po medčloveških odnosih. Stari ljudje se še vedno radi družijo in pogovor, ki je temeljna dejavnost skupin za samopomoč, jim pomeni zelo veliko. Rezultati nam torej pokažejo, da so skupine starih ljudi v socialno varstvenem zavodu dobro obiskane in da zadovoljujejo nematerialne potrebe starih ljudi. Na kakovost življenja starih ljudi vplivajo pozitivno in pripomorejo k boljšemu bivanju v socialno varstvenem zavodu. Ključne besede: Starost, nematerialne potrebe, druženje, socialno varstveno okolje, oskrba. Objavljeno v DKUM: 19.12.2019; Ogledov: 1367; Prenosov: 124 Celotno besedilo (1,03 MB) |
3. POMEN SKUPINE ZA SAMOPOMOČ V SKRBI ZA ZDRAVJE IN POČUTJE STAROSTNIKAPolonca Černenšek, 2016, specialistično delo Opis: Pomen skupine za samopomoč v skrbi za zdravje in počutje starostnika je tema navedenega specialističnega dela iz področja podiplomskega študija gerontološke zdravstvene nege. V specialističnem delu smo podali nekaj teoretičnih osnov starosti in staranja, navedli nekaj potreb starostnikov in vloge starostnika v družini in družbi. Opisali smo začetke skrbi za starostnike v Sloveniji in skupaj ugotavljamo, da starostnik želi ostati čim dlje v domačem okolju in da k socializaciji v domačem okolju pripomore udejstvovanje v skupini za samopomoč in drugih oblikah družbenega udejstvovanja. Poudarili smo tudi pomen medgeneracijskega sodelovanja. Zanimal nas je vpliv skupine za samopomoč na starostnikovo zdravje, počutje in socializacijo. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako se starostniki, člani skupine za samopomoč v skupini počutijo, kaj jim pomeni skupina za samopomoč ali drugače sprejemajo sočloveka kot pred vključitvijo v skupino za samopomoč. Seveda so nas zanimale tudi pogovorne teme v skupini, s čim se člani skupine za samopomoč v prostem času ukvarjajo in če bi se udeležili medgeneracijskega tabora ter kaj menijo, da lahko star človek zapusti oziroma preda mladi generaciji. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Izdelali smo vprašalnik s 17 vprašanji. Vprašalnik je bil delno zaprtega in polodprtega tipa. Anketirali smo člane skupine za samopomoč. V raziskavi je sodelovalo 51 žensk in dva moška, starih med 65 in 95 let. Ugotovili smo, da več kot deset let obiskuje skupino 22,6 % anketiranih, od 3 do 10 let pa obiskuje skupino 67,9 % anketiranih. 73,6 % anketiranih živi samih, lastno zdravje ocenjujejo kot zadovoljivo v 35,4 %. Največ se družijo s sosedi in prijatelji, manj imajo bližnjih sorodnikov in vrstnikov. Večinoma se ukvarjajo z gospodinjstvom, hodijo tudi na izlete, skrbijo za vnuke. Od nematerialnih dobrin najbolj cenijo razumevanje in spoštovanje. Včasih se počutijo osamljeni, tako je navedlo 41,5 % anketiranih, obiskovanje skupine jim pomeni druženje. V skupini se skoraj vsi počutijo odlično, največ se pogovarjajo o družini, najmanj o politiki. Obiskovanje skupine samo ne vpliva na izboljšanje zdravstvenega stanja anketiranih, doprinese nekatere moralne vrednote. Anketirani menijo, da lahko mladim doprinesejo življenjske izkušnje, želijo si več spoštovanja, medgeneracijskega tabora bi se z veseljem udeležili. Ključne besede: starostnik, medgeneracijsko druženje, skupina za samopomoč Objavljeno v DKUM: 21.10.2016; Ogledov: 1964; Prenosov: 185 Celotno besedilo (794,34 KB) |
4. Praznovanja na Slovenskem med leti 1900-1905 po Slovenskem narodu in SlovencuBarbara Potočnik, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava temo praznovanj, ki so temeljito in globoko posegla v življenje ljudi na takratnem slovenskem ozemlju. Čeprav so praznovanja običajno namenjena predvsem obeleževanju prijetnih dogodkov, pa je bilo v obravnavanem obdobju od leta 1900—1905, tudi nekaj jubilejev, s katerimi so se ljudje spomnili manj prijetnih zadev.
Poglavitni namen naloge je bil s pomočjo časopisja Slovenca in Slovenskega naroda, prikazati praznovanja in slovesnosti, ki so v omenjenem obdobju v javnosti zmeraj vzbudila veliko zanimanje. Praznovanja so bila zanimiva oblika druženja in združevanja ljudi, predvsem pa so pritegnila večino prebivalstva, velikokrat tudi ne glede na nacionalno pripadnost, v nevsakdanji življenjski ritem. Pri tem so bili uporabljeni primarni in sekundarni viri, naloga pa bralcu omogoča pregleden in jasen pogled na praznično podobo slovesnejših dni. Ključne besede: Ključne besede: praznovanja, jubileji, časopisje: Slovenec in Slovenski narod, nacionalna pripadnost, druženje. Objavljeno v DKUM: 16.07.2010; Ogledov: 2857; Prenosov: 223 Celotno besedilo (437,20 KB) |