| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvijanje veščin malčkov pri dnevni rutini s spodbujanjem algoritmičnega mišljenja Developing toddlers ’skills in a daily routine by encouraging algorithmic thinking
Patricija Grad, 2021, diplomsko delo

Opis: Izvajanje dnevne rutine pri otrocih v prvem starostnem obdobju vključuje vsa področja razvoja in hkrati ponuja priložnost za učenje osnovnih veščin samostojnosti. Dnevna rutina predstavlja čas za učenje, otrokom daje občutek varnosti in skupnosti. Učenje osnovnih veščin samostojnosti lahko izvajamo tudi s spodbujanjem algoritmičnega mišljenja pri otrocih v prvem starostnem obdobju. Algoritmično mišljenje je ena izmed najpomembnejših kompetenc, s katero lahko rešujemo probleme vsakdanjega življenja. Razvoj veščin algoritmičnega mišljenja spodbuja razvoj drugih veščin, kot so ustvarjalnost, logično razmišljanje, odločanje ipd., zato je pomembno razvijati veščine algoritmičnega mišljenja že v zgodnjem otroštvu. V praktično empiričnem delu smo oblikovali vaje in dejavnosti za razvijanje samostojnosti v skupini pri otrocih od 1 do 2 leti (n=14). S pomočjo ocenjevalne lestvice smo spremljali razlike v doseženih veščinah pri umivanju rok ter obuvanju in sezuvanju copat. Vaje, ki so vključevale učenje po korakih za vsako izmed izbranih veščin, smo izvajali 10 dni. Rezultati so pokazali statistično pomembne razlike v sposobnostih umivanja rok ter obuvanja in sezuvanja copat pred in po izvedenih vajah. Rezultati naloge so pomembni za spodbujanje algoritmičnega mišljenja pri mlajših otrocih saj ponujajo razmislek, kako bi lahko vzgojitelj pri svojem delu uporabili podobne strategije tudi na drugih področjih.
Ključne besede: predšolska vzgoja, razvijanje veščin malčkov, dnevna rutina, algoritmično mišljenje, družboslovje
Objavljeno v DKUM: 04.01.2022; Ogledov: 281; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

2.
Vključenost lokalnega okolja v obravnavo vsebin kulturne dediščine na razredni stopnji
Laura Anderlič, 2021, magistrsko delo

Opis: Kulturna dediščina predstavlja pomemben del našega življenja. V magistrski nalogi je predstavljen vpogled v sodelovanje osnovnih šol z lokalnim okoljem oziroma pripadniki starejše generacije glede vsebin kulturne dediščine. Naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega. Teoretični del magistrske naloge zajema izbrane vsebine in nekatere znanstvene ugotovitve o kulturni dediščini, poučevanju kulturne dediščine v osnovnih šolah in vključevanju lokalnega okolja v poučevanje teh vsebin. V empiričnem delu smo z anketnim vprašalnikom preverili stališča in mnenja pripadnikov starejše generacije o poučevanju kulturne dediščine v osnovnih šolah. Zanimalo nas je, kako opredeljujejo kulturno dediščino, kakšen odnos imajo do nje ter njihovo vključevanje v prenašanje kulturne dediščine domačim. Večina pripadnikov starejše generacije meni, da je v osnovnih šolah v Sloveniji premalo poučevanja in vpletanja vsebin kulturne dediščine v pouk in da imajo učitelji in učenci radi vsebine, ki so povezane s kulturno dediščino. Ugotovili smo, da je pri otrocih pomembno spodbujati zavest o kulturni dediščini. Večina pripadnikov starejše generacije prenaša kulturno dediščino svojim potomcem, zelo malo pa se le-ta prenaša na način sodelovanja z osnovnimi šolami in društvi. Ob besedni zvezi kulturna dediščina se anketirani najprej spomnijo na materialne stvari, pomeni pa jim vrednoto, ohranjanje in domovinsko zavest.
Ključne besede: kulturna dediščina, lokalno okolje, osnovna šola, didaktika, družboslovje
Objavljeno v DKUM: 03.08.2021; Ogledov: 617; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

3.
Uporaba računalnika med vzgojitelji in učitelji prvega triletja pri obravnavi družboslovnih vsebin
Sonja Plazar, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku prikazujemo rezultate raziskave, opravljene na vzorcu vzgojiteljev in učiteljev iz različnih statističnih regij Slovenije. Namen raziskave je bil, ugotoviti pogostost uporabe računalnika med vzgojitelji v vrtcu in učitelji prvega triletja. Ob tem nas je zanimalo tudi, ali med vzgojitelji in učitelji obstajajo razlike. Ugotovili smo, da se v generalni uporabi računalnika pri obravnavi družboslovnih vsebin kaže pozitiven trend, in takšna ugotovitev vsekakor je spodbudna. Ugotovili smo tudi, da vzgojitelji in učitelji izmed različnih načinov uporabe računalnika najpogosteje uporabljajo računalnik zunaj razreda/igralnice. Nadaljnje preučevanje razlik med vzgojitelji in učitelji pa je pokazalo, da ti rezultati niso več tako spodbudni. Raziskava je namreč pokazala, da vzgojitelji pri svojem delu v primerjavi z učitelji precej manj uporabljajo računalnik. Pri tem moramo upoštevati različne dejavnike, ki sicer lahko vplivajo na takšen rezultat (pomanjkljiva/neustrezna oprema, preobremenjenost/pomanjkanje časa, pomanjkljiva usposobljenost, razvojna stopnja otrok/učencev ...). In ker le-teh v raziskavi nismo preverjali, nam njihovo upoštevanje dovoljuje le lažje razumevanje takšnih ugotovitev.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, IKT, računalniki, družboslovje, začetni pouk, osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 824; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (139,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
PROJEKTNI POUK PRI PREDMETU SPOZNAVANJE OKOLJA V KONTEKSTU RAZKORAKA MED NARAVOSLOVNO-TEHNIČNIMI IN DRUŽBOSLOVNIMI VSEBINAMI
Venesa Brglez, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Projektni pouk pri predmetu spoznavanje okolja v kontekstu razkoraka med naravoslovno-tehničnimi in družboslovnimi vsebinami, smo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja raziskali, kakšno stališče imajo učitelji prvega triletja pri predmetu spoznavanje okolja do projektnega dela, koliko projektnih del letno izvedejo in kakšni so ti po obsegu. Prav tako nas je zanimalo, katere vsebine iz učnega načrta za spoznavanje okolja učitelji obravnavajo pri projektih in zakaj ter kako so za projektno delo motivirani učenci in ali učitelji opazijo večjo motiviranost pri obravnavi naravoslovnih ali družboslovnih vsebin. V raziskavo je bilo vključenih 5 učiteljev, občine Slovenske Konjice. Pridobljena empirična spoznanja razkrivajo, da se v prvem triletju osnovne šole projektno delo ne uporablja v vseh njegovih fazah izvedbe, ampak učitelji pri svojem delu uporabljajo zgolj posamezne elemente projektnega dela. Na splošno imajo učitelji pozitiven odnos do projektnega dela, saj učenci z njim pridobijo ogromno izkušenj, se navadijo na samostojno delo, se naučijo sodelovati, a se zanj zaradi pomanjkanja časa, prenatrpanih učnih načrtov, prevelikega števila učencev v razredu in dodatnega dela, ne odločajo pogosto. Učitelji izvajajo projektno delo enkrat do večkrat letno v manjšem obsegu, ki traja par ur pa do največ 14 dni. Za večje projekte se v prvem triletju ne odločajo. Učitelji v projektno delo vključujejo tako družboslovne kot naravoslovne vsebine znotraj predmeta spoznavanje okolja. Slednje sicer vključujejo v projektno delo pogosteje, saj pri njih opažajo večje zanimanje pri učencih. Učenci so na splošno motivirani za projektno delo, se pa zmeraj najde kakšen posameznik, ki za takšen način dela ni navdušen. Empirična spoznanja nam razkrivajo, da je učencem všeč konkretno, povezano z naravo in tisto, kar jim je blizu. Zato smo v praktičnem delu magistrske naloge izdelali model enodnevnega projekta, učno pot na območju občine Slovenske Konjice, katerega lahko učitelji prvega triletja, natančneje tretjega razreda, uporabijo pri pouku. Učno pot sestavlja 10 postaj, katere temeljijo na raziskovalnem in eksperimentalnem delu ter didaktičnih igrah, s pomočjo katerih učenci rešujejo pripravljene naloge in izvajajo različne dejavnosti.
Ključne besede: spoznavanje okolja, razredni pouk, projektni pouk, družboslovje, naravoslovje, učna pot
Objavljeno v DKUM: 17.11.2016; Ogledov: 1349; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

5.
UPORABA PAMETNE TABLE PRI POUKU DRUŽBOSLOVJA V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLI
Klemen Hrastnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Vzgoja in izobraževanje v šoli predstavljata množično obliko sekundarne socializacije otrok in mladostnikov. Pomemben dejavnik učnega procesa je učna tehnologija, ki je v določenem obdobju na voljo. Navajanje otrok na uporabo tehnologije in učenje njene uporabe je del te socializacije. V pričujočem delu je obravnavana informacijsko komunikacijska tehnologija, ki je osredotočena na preučevanje uporabe interaktivne table pri pouku. Osrednji del obravnave je preučevanje uporabe interaktivne table pri pouku družboslovja. V teoretičnem uvodu je tako obravnavan pouk in njegove prvine, med katerimi so tudi didaktična sredstva. Del didaktičnih sredstev je tudi multimedijska tehnologija, h kateri se uvršča interaktivna tabla. V nadaljevanju je predstavljen koncept interaktivne table, njeni tipi in načini delovanja. Sledi poglavje, v katerem sem obravnaval raziskave o uporabi in učinkovitosti interaktivne table. V drugem, empiričnem delu sem analiziral anketne vprašalnike o opremljenosti šolskih učilnic z interaktivnimi tablami, ki so jih izpolnjevala vodstva šol, ter o uporabi interaktivne table pri pouku družboslovja, ki so jo izpolnjevali učitelji družboslovnih predmetov osnovnih in srednjih šol. V diplomski nalogi sem ugotovil, da so slovenske šole dobro opremljene z interaktivnimi tablami. Dobri opremljenosti pa ne sledi visok delež uporabe, saj manj kot ena tretjina učiteljev šol, kjer so na voljo interaktivne table, te tudi uporablja. Višji delež uporabe se pokaže v šoli v manjšem kraju kot v mestu ter v osnovnih šolah v primerjavi s srednjo šolo. Učitelji neuporabo najpogosteje utemeljujejo z razlogom, da uporaba interaktivne table ne bi izboljšala pouka ter da je ni v učilnicah, kjer imajo pouk.
Ključne besede: pouk, družboslovje, IKT, interaktivna tabla, uporaba
Objavljeno v DKUM: 26.09.2016; Ogledov: 1436; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (393,11 KB)

6.
7.
8.
PRIMERJALNA ANALIZA POUČEVANJA NARAVOSLOVNIH IN DRUŽBOSLOVNIH VSEBIN V PRVEM TRILETJU SLOVENSKE OSNVNE ŠOLE IN V PRVIH TREH RAZREDIH OSNOVNE ŠOLE V TEANECKU, ZDA
Tanja Luskar, 2012, diplomsko delo

Opis: Slovenija in ZDA sta državi na dveh različnih kontinentih in se v marsičem razlikujeta. Ravno zaradi tega me je zanimalo, ali sta si tako zelo različni v izobraževanju otrok v prvih treh letih osnovnega šolanja. Podobnosti in razlike so opisane v tej diplomski nalogi. V diplomski nalogi, ki je razdeljena na dva dela, sem v teoretičnem delu najprej predstavila šolski sistem in njegovo zgodovino, cilje ter program osnovnošolskega izobraževanja, učne načrte za spoznavanje okolja v Sloveniji ter družboslovje in naravoslovje v ZDA. Na podlagi teoretičnih dejstev in lastnih izkušenj sem v drugem delu diplome primerjala, kakšne so podobnosti in razlike pri poučevanju naravoslovnih in družboslovnih vsebin v prvih treh razredih v Sloveniji in v Teanceku v ZDA. Naredila sem primerjavo ciljev prvega, drugega in tretjega razreda pri predmetu spoznavanje okolja v slovenski osnovni šoli in ciljev male šole, prvega in drugega razreda pri predmetih naravoslovja (Science) in družboslovja (Social Studies) ameriške osnovne šole. Ugotovila sem, da je izobraževanje glede na vsebino in število ciljev, ki jih poučujejo slovenski in ameriški učitelji, primerljivo.
Ključne besede: Slovenija, ZDA, šolski sistemi, učni načrt, spoznavanje okolja, naravoslovje, družboslovje, razredna stopnja.
Objavljeno v DKUM: 06.02.2012; Ogledov: 3120; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

9.
INOVACIJE PRI POUKU DRUŽBOSLOVJA NA RAZREDNI STOPNJI
Sandra Šavel, 2010, diplomsko delo

Opis: Pedagoške inovacije so postale nepogrešljiv del prav vsake vzgojno-izobraževalne ustanove. V osnovnih šolah je skozi čas prišlo do velikega premika v samem poteku procesa izobraževanja. Osrednji element pouka je postal učenec, z razliko od tradicionalnega pouka, v katerem je imel glavno vlogo učitelj. Namen inoviranja učiteljeve prakse torej izhaja predvsem iz nuje, kako ustvariti in izpeljati pouk, da učenca čim bolj aktivno vključimo vanj. Tako se na pedagoškem področju posodabljajo metode in oblike, uveljavljajo se novi učni pristopi, vse večji je poudarek na vnašanju sodobnih tehnoloških sredstev, pripomočkov, ki tako ali drugače pritegnejo pozornost, omogočajo kvalitetnejšo izvedbo ter v nekaterih segmentih tudi lajšajo delo učitelju. V teoretičnem delu so predstavljene različne opredelitve pedagoških inovacij, proces uvajanja inovacij v sistem vzgoje in izobraževanja, posledice, ki jih uvajanje takšnih in drugačnih sprememb in novosti prinese ter vrste inovacij, ki so trenutno aktualne v vzgojno-izobraževalnem procesu. V empiričnem delu diplomskega dela smo preverili, kaj učiteljem predstavljajo inovacije in koliko ter katere vključujejo v svojo prakso. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike med učitelji glede na regijo, razred poučevanja in delovno dobo. Učitelji so dokaj enotni pri opredelitvi pedagoških inovacij, medtem ko pri vključevanju oziroma izvajanju inovacij med njimi prihaja do razlik. Pridobljeni podatki kažejo, da je le malo učiteljev, ki ne poznajo inovacij. Starejše inovacije, ki so že uspešno vpeljane v proces poučevanja, so pričakovano med učitelji tudi pogosto uporabljene. Tukaj gre predvsem za tehnološke inovacije in nekatere učne oblike. Nekoliko manj so v prakso vključene inovacije, ki so se pojavile v zadnjih nekaj letih, vendar se tudi za te med učitelji kaže velik interes.
Ključne besede: Ključne besede: pedagoške inovacije, učitelji razrednega pouka, družboslovje.
Objavljeno v DKUM: 23.12.2010; Ogledov: 2022; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (860,32 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici