| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Družbeno vzdušje v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana : diplomsko delo
Maša Vidrih, 2016, diplomsko delo

Opis: Že sama omemba zavoda za prestajanje kazni zapora v ljudeh vzbudi negativne občutke, tako rekoč odpor. Ko sem se odločila za pisanje diplomske naloge, katere poglavitni namen je ugotavljanje družbenega vzdušja v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana, sem najprej pomislila, da se konec koncev že pravzaprav ve, kakšno družbeno vzdušje prevladuje v zaporih. Da zapor ni kraj, kjer lahko pričakuješ karkoli pozitivnega in dobrega, tako od razmer kot tudi od ljudi. Tako kot povsod, pa naj bo to doma, v službi, v krogu znancev ali pa navsezadnje v zaporu — vsako okolje zaznamuje določeno družbeno vzdušje, na katerega vplivajo različni dejavniki. V diplomski nalogi sem se posvetila odkrivanju dejavnikov, ki vplivajo na družbeno vzdušje v ljubljanskem zaporu. Predhodne raziskave so pokazale, da se je družbeno vzdušje v zavodih za prestajanje kazni zapora v zadnjih letih poslabšalo. Med najslabše izmerjenimi je bilo prav v ZPKZ Ljubljana. S preverjanjem socialne klime marca 2014 sem poskušala ugotoviti in prikazati, kakšno je družbeno vzdušje v ZPKZ Ljubljana. V pomoč so mi bili rezultati predhodnih raziskav, da sem te lahko primerjala z novo pridobljenimi in na podlagi tega ugotavljala, ali je prišlo do sprememb v družbenem vzdušju. Po opravljeni analizi intervjujev z obsojenimi in na podlagi izpolnjenih anket zaposlenih sem najprej ugotovila, da se rezultati obsojencev in zaposlenih močno razlikujejo, da so nekateri kontradiktorni, kot da ne bi bili del istega sistema. Po rezultatih intervjujev z obsojenci je razvidno, da v ZPKZ prevladuje slabo družbeno vzdušje, na kar po njihovem mnenju v največji meri vpliva velika prezasedenost zavoda ter slaba komunikacija med obsojenimi in strokovnim kadrom. Medtem pa zaposleni, v tem primeru po večini pravosodni policisti, ki so izpolnili razdeljene ankete, menijo, da se družbeno vzdušje v zavodu iz leta v leto slabša, a je kljub temu dobro. Po mnenju zaposlenih bi se izboljšalo predvsem, če bi uredili problem prezasedenosti zavoda, da bi k temu prav tako pripomogla boljša organizacija dela in med drugim tudi pošteno plačilo pravosodnih policistov.
Ključne besede: zapori, zaporniki, pazniki, družbeno vzdušje, razmere, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.04.2016; Ogledov: 2044; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (636,28 KB)

2.
Družbeno vzdušje v Zavodu za prestajanje kazni zapora Koper : diplomsko delo
Mateja Zorč, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis:
Ključne besede: zapori, zaporniki, pazniki, družbeno vzdušje, komunikacija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.09.2011; Ogledov: 3139; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (731,48 KB)

3.
DRUŽBA ZAPRTIH IN DRUŽBENO VZDUŠJE V NJEJ
Tomaž Dobnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Družba na storilce kaznivih dejanj, čim so za zapahi, hitro pozabi. Tudi tisti, ki so v času svojih dejanj izgledali, kot da so stopili iz samega pekla, hitro postanejo včerajšnja novica ali še bolj žalostno, dobijo mesto na kakšni kratki majici. Toda zapor ni Had, skozi katerega bi tekla reka pozabe, ampak je ponavadi le začasna postaja za večino obsojencev. Le-ti se na specifično situacijo prilagodijo v skladu s svojimi osebnostnimi lastnostmi in sebi lastnim vedenjem. Toda skoraj vsakega od njih zaobjamejo (ali vsaj oplazijo) lovke nove družbe, družbe, ki se ustvari izza zidov zapora — tj. družbe zaprtih. Pričujoče delo se ukvarja s pregledom nekaterih temeljnih kriminoloških študij s področja družbe zaprtih ter njeno kratko analizo. Analiza je sestavljena iz dveh segmentov, ki sta soodvisna in primerljiva z zgradbo, v kateri ta družba funkcionira. Trhli temelji zgradbe so lahko v viharnih razmerah (npr. potresu) razlog, da se zapor poruši. Prav tako so lahko slabi temelji (in posledično slabo vzdušje) razlog, da v družbi zaprtih poči. Prvi segment analize družbe zaprtih je tako posvečen temeljem te družbe (nastanku, funkciji, problemom, strukturi), katerih posledica je drugi segment, tj. družbeno vzdušje, ki se seveda razlikuje od zavoda do zavoda. Tako kot mora gradbenik precizno načrtovati gradnjo zgradbe, mora tudi osebje zapora in stroka načrtovati upravljanje z njim in družbo, ki živi v njem. Koliko si lahko pri tem pomaga s kriminološkimi študijami in poznavanjem družbe zaprtih, se sprašujem v tem delu. V diplomskem delu je analiziran tudi vprašalnik družbenega vzdušja med zaprtimi osebami, izveden v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, ki kaže na primerljivost vzdušja s tistim v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob ter kratko razmišljanje o večni dilemi sodobne penologije, ki ostaja zvesta svojemu nazivu. Prav ta dilema oz. namen zaporne kazni predstavlja streho zgoraj omenjene zgradbe, ki pa ima lahko precej različno kritino (od prevzgoje do povsem neprepustnega, strogega nadzorstva).
Ključne besede: - družba zaprtih, - specifični sistem, - nastanek, - funkcija, - problemi, - struktura, - družbeno vzdušje, - vprašalnik, - dilema.
Objavljeno v DKUM: 25.11.2010; Ogledov: 2363; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (598,13 KB)

4.
Družbeno vzdušje v zavodu za prestajanje kazni zapora Celje
Niko Majcenovič, 2009, diplomsko delo

Opis: Raziskava družbenega vzdušja v Zavodu za prestajanje kazni zapora je bila namenjena ugotavljanju dejavnikov družbenega vzdušja v zavodu. Merile so se tri dimenziji družbenega vzdušja, in sicer splošna zaznava zavoda iz strani obsojencev, obsojenčeva zaznava pravičnosti zavoda in njegovih delavcev, ter obsojenčeva percepcija različnih vrst delavcev zavoda. S pomočjo faktorske analize so se pridobili različni faktorji, na podlagi katerih so se oblikovale različne dimenzije družbenega vzdušja. Kot najizrazitejši faktor ugodnega družbenega vzdušja se je izkazal občutek obsojencev, da je zavod in delavci zavoda do njih pravičen in razumevajoč. Ker delavci zavoda, v interakciji z obsojenci, v odločilni meri oblikujejo ugodno ali neugodno družbeno vzdušje v zavodu, se je v raziskavi tudi ugotavljalo obsojenčevo doživljanje različnih vrst delavcev. Razlike v percepciji različnih vrst delavcev so bile izrazite. Medtem, ko so obsojenci ocenili delo vzgojiteljev in inštruktorjev kot večinsko pozitivno, se je pokazalo predvsem negativno doživljanje paznikov. Prav tako raziskava kaže na vpliv demografskih podatkov, kot so starost, izobrazba in dolžina kazni, pri čemer sta predvsem zadnji dve odločilni za dojemanje zavoda in oblikovanje vzdušje. Višja izobrazba in daljše kazni namreč negativno korelirata z ugodnim družbenim vzdušjem. Na podlagi različnih dimenzij naloga torej opiše vrsto družbenega vzdušja v zavodu, ponazori sestavine vzdušja in povezave med dobljenimi faktorji. Splošna ocena družbenega vzdušja v Zavodu za prestajanje kazni zapora Celje se sicer nagiba v pozitivno smer, vendar še obstajajo področja zavoda in delavci, ki jih obsojenci doživljajo negativno.
Ključne besede: kazenske sankcije, zavod za prestajanje kazni zapora, družbeno vzdušje, obsojenec, resocializacija, tretman, penologija
Objavljeno v DKUM: 11.02.2010; Ogledov: 4248; Prenosov: 344
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

Iskanje izvedeno v 1.57 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici