| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Trendi medijske uporabe med mladimi : diplomsko delo
Nika Škrilec, 2022, diplomsko delo

Opis: Popularnost digitalnih medijev vedno bolj narašča, zato se veliko ljudi v primerjavi s tradicionalnimi mediji raje oziroma bolj pogosto odloča za digitalne medije. Med mladimi je ta trend še najbolj opazen, saj so mladi s temi mediji odraščali in tudi namenijo veliko časa družbenim omrežjem in spletu. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšni so trendi v uporabi medijev med mladimi. Raziskovali smo, če se mladi v prostem času raje odločajo za tradicionalne ali družbene medije, zakaj te medije uporabljajo, za katera družbena omrežja se mladi najraje odločajo in koliko časa preživijo na teh družbenih omrežjih. V ta namen smo izvedli anketo s pomočjo portala za ankete 1ka. Dobljene rezultate smo statistično obdelali in analizirali. Ugotovili smo, da se mladi za pridobivanje informacij in za prosti čas najbolj pogosto odločajo za družbene medije in splet, najmanj pa za radio in tisk. Ugotovili smo, da so najbolj popularna družbena omrežja med mladimi Instagram, YouTube in Facebook ter da na družbenih omrežjih največ anketirancev dnevno preživi največ 2 uri. Ugotovili smo, da mladi družbena omrežja najbolj pogosto uporabljajo za pogovor s prijatelji, za zabavo in za pridobivanje informacij. Rezultati, pridobljeni s pomočjo te študije, lahko služijo za nadaljnje raziskave o trendih v uporabi medijev med mladimi.
Ključne besede: mediji, družbeni mediji, trendi v rabi medijev
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 760; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (886,09 KB)

2.
NAČINI PREŽIVLJANJA PROSTEGA ČASA PRI ŠTUDENTIH
Jelena Huzjan, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Prosti čas šudentov, ki ga lahko opredelimo kot celoten čas izven študijskih obveznosti oz. čas, ki ga študent sam oblikuje in organizira, odvisno od svojih želja, potreb in možnosti, je za študente večstransko pomemben. Omogoča sproščanje in počitek od študijskih obveznosti, različne prostočasne dejavnosti pa lahko prispevajo k izgradnji posameznikove osebnosti, boljšem psiho-fizičnem zdravju, socializaciji osebe in pridobivanju novih znanj in veščin. Število dejavnikov, ki vplivajo na način preživljanja prostega časa, je veliko, pomembnost posameznega dejavnika pa je različna od študenta do študenta. Kot pomembnejše in bolj pogoste vplivne dejavnike lahko opredelimo količino prostega časa, finančna sredstva, osebnostne značilnosti posameznika in dostopnost posameznih prostočasnih vsebin, prav tako pomemben vpliv pa imajo tudi ljudje, s katerimi so študenti v stiku, razmere v okolju in aktualni družbeni trendi. Študenti danes lahko izbirajo med številnimi načini preživljanja prostega časa, saj je ponudba prostočasnih dejavnosti večja kot kadarkoli prej in veliko je takih, ki so cenovno, časovno in fizično dostopne širšem krogu študentov. Rezultati raziskave, izvedene v praktičnem delu, so pokazali, da velik del študentov čuti pomanjkanje prostega časa. Pomemben del prostega časa pri študentih zajema druženje s prijatelji, športne aktivnosti, delo za računalnikom in študentsko delo, več časa bi pa radi namenili še za potovanja in dodatna izobraževanja. Glavni dejavnik, ki jih omejuje pri željenem načinu preživljanja prostega časa, je pomanjkanje finančnih sredstev.
Ključne besede: prosti čas, prostočasne dejavnosti, svobodna izbira, omejitve, študentsko delo, družbeni trendi, interesi
Objavljeno v DKUM: 29.11.2010; Ogledov: 3999; Prenosov: 496
.pdf Celotno besedilo (683,92 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici