| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Transspolnost - pravno priznanje spola v Sloveniji in Nemčiji
Tjaša Simonič, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana tematika pomena transspolnosti ter sorodni pojmi, ki so povezani s samo transspolnostjo. Naša družba namreč prikazuje spol v moški in ženski različici, to bi bilo naj neko naravno in ultimativno dejstvo. Posledica tega je, da so transspolne osebe podvržene veliki stopnji diskriminacije, nestrpnosti in nasilja, kršene so njihove temeljne pravice (pravica do fizične integritete, pravica do zdravja). Osrednja tema moje diplomske naloge je raziskati razlike med pravnim priznanjem transspolnosti na slovenskem in nemškem področju, oziroma ali je pravica do spremembe spola v izbranih državah priznana ter kakšen je postopek, ki pripelje do tega, da je osebi priznan tretji spol. V Sloveniji namreč nimamo ustreznega zakona, ki bi podrobneje urejal spremembo spola. Sprememba spola v Sloveniji je urejena v 37. členu Zakona o matičnem registru. V diplomski nalogi obravnavam tudi Zakon o osebnem imenu in Zakon o centralnem registru prebivalstva, ki sta prav tako pomembna na področju transspolnosti. Medtem ko sprememba spola v Sloveniji ni ustrezno urejena, je v Nemčiji urejena v za to posebnem zakonu, ki se imenuje Zakon o spremembi imena in določanje spola v posebnih primerih- Transsexuellengesetz. Nemčija je med drugim staršem omogočila, da ob registraciji otroka ne navedejo njegovega spola. Proti koncu diplomske naloge sem se dotaknila tudi sodbe ESČP v zadevi Van Kück proti Nemčiji, Application no. 35968/97, junij 2003.
Ključne besede: Transspolnost, biološki spol, družbeni spol, pravno priznanje spola, diskriminacija.
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 1364; Prenosov: 300
.pdf Celotno besedilo (944,05 KB)

2.
NEDOLOČEN SPOL OTROKA - PRIKAZ NEMŠKE IN AVSTRALSKE PRAVNE UREDITVE
Sandra Zadravec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavana tematika nedoločenega spola otroka, ki je izziv spolni dihotomiji družbe, kjer priznavajo le moški in ženski spol. To, da družbe priznavajo le dva spola, ne pomeni, da druge oblike spola ne obstajajo, kar potrjujejo tudi biomedicinske raziskave. Že takoj ob rojstvu ali tudi pred, nas ljudje začnejo umeščati v sisteme, dodeljevati vloge ter pripisovati značilnosti glede na spol. V skladu z našim spolom nam potem izberejo tudi ime ter uskladijo njihov pristop ter obnašanje. V primeru, da se rodi interspolen otrok, je prisotna zmeda. Otroci in sprva predvsem starši se s tem stežka soočajo, saj svet o tem ni veliko poučen. Medicina to stanje dojema kot patologijo, kot motnjo v razvoju spola, zato zdravstveno osebje kolikor hitro je mogoče, potem poskuša ''normalizirati'' stanje posameznika, da se ohrani predpostavka o obstoju dveh spolov. Izziv spolni dihotomiji so tudi transseksualci, ki so prav tako zajeti v diplomski nalogi. Po mnenju strokovnjakov, gre v tem primeru za motnjo spolne identitete. Transseksualna oseba zavrača svoj biološki spol ter si želi, da bi bila nasprotnega spola. Tako interseksualci kot transseksualci so dokaz, da je spolni binarizem družbeni dogovor kulture, ki z neodobravanjem, usmerjanjem vsakršnih odstopanj ali kakšnim drugim načinom poskuša ohraniti spolno dihotomijo. Z zavedanjem in ozaveščanjem slednjega, so nekatere države postale bolj odprte ter že pravno priznavajo nedoločen spol otroka (Nemčija) oziroma oznako X (Avstralija), v kolikor se oseba identificira drugače kot s spolom, ki ji je bil pripisan ob rojstvu ali še kot dojenčku ali pa z družbenim spolom, ki ni ne moški ne ženska.
Ključne besede: biološki spol, družbeni spol, interseksualnost, transseksualnost, spolna dihotomija, binarni sistem, tretji spol
Objavljeno: 09.03.2017; Ogledov: 957; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

3.
V OZADJU SPOLNEGA DIMORFIZMA: TRETJI SPOL KOT DRUŽBENO-KULTURNI KONSTRUKT
Arjana Savarin, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom V ozadju spolnega dimorfizma: tretji spol kot družbeno-kulturni konstrukt je opisana totalnost spolnega fenomena, ki je obravnavan v okviru različnih kulturnih svetov oz. z vidika medkulturne variabilnosti tega fenomena. Temeljni namen diplomskega dela je preseči absolutnost in samoumevnost vedno znova prikazanega binarnega vzorca spola oz. spolnega dimorfizma, ki se v kontekstu zahodne kulturne miselnosti vedno znova poudarja. V zahodnih kulturah se kot »normalna« in »naravna« priznavata le moška in ženska spolna kategorija. V nature-nurture razpravi smo s tem namenom prikazali pomen vpliva kulturnih determinant na spolne razlike in njihovo medkulturno variabilnost. Opredelili smo dojemanje in strukturiranje spola v okviru dualistične spolne norme, kot njeno protiutež pa smo v medkulturni primerjavi raziskali različne kulturne skupine (ljudstva), ki v okviru svoje spolne konstrukcije priznavajo sistem multiplih spolnih kategorij. Proučevali smo različne in specifične spolne fenomene, ki so splošno priznane kategorije spolnega sistema, kot so: berdaches v ameriških indijanskih družbah, fa'afafine na Samoi, zaprisežene device na jugovzhodnem Balkanu, bissuje na J. Sulavesiju (Indonezija), muxe v Mehiki in hidžre v Indiji in Pakistanu. Navedeni primeri pričajo o različnem dojemanju in strukturiranju koncepta spola ter s tem povezane spolne identitete in spolnih vlog glede na različna kulturna okolja in kulturno pogojeno socializacijo. Ravno zaradi pomena primarne socializacije pri strukturiranju spola smo raziskali njen pomen pri sprejemanju in oblikovanju spolne identitete z vidika psihoanalitične teorije, teorije socialnega učenja in razvojno kognitivne teorije. V okviru socializacije smo se dotaknili tudi pojava fluidnosti in netradicionalnosti spolnih identitet, ki se vsaj navidezno dopuščajo v okviru zahodnih postmodernih družb. S tem namenom smo opisali pojav interseksualnosti, transseksualnosti, homoseksualnosti in metroseksualnosti ter nazorno prikazali, zakaj se kljub pojavnosti teh različnih spolnih identitet še vedno vztraja pri tradicionalni spolni dihotomiji in heteroseksualni spolni usmeritvi. Kategorijo spola in njeno dojemanje, konstruiranje in razlaganje smo prikazali kot medkulturno variabilni pojav. Tako kot v sklopu naše kulture obstajata dve uradno priznani spolni kategoriji lahko z isto mero verodostojnosti v drugih kulturah priznavajo še tretjo, četrto ali peto spolno kategorijo. Ljudje gledamo vsak kulturni svet skozi očala svoje kulture ter ga tako tudi razumemo in interpretiramo, kar pa še ne pomeni, da je to edina pravilna izbira oz. možnost. To je le naš vidik, obstaja pa jih vsaj toliko, kot je na svetu različnih kultur.
Ključne besede: spol, biološki spol, družbeni spol, seksualnost, spolne razlike (nature-nurture razprava), spolna identiteta, spolne vloge, spolni stereotipi, družbeno-kulturna konstrukcija spola, spolni dimorfizem, tretji spol, multiple spolne kategorije, medkulturna primerjava, socializacija, psihoanalitične teorije, teorije socialnega učenja, kognitivna razvojna teorija, sprememba spola, interseksualnost, transseksualnost, homoseksualnost, metroseksualnost, matriarhat, prisilna heteroseksualnost, Ojdipov kompleks.
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 1296; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

4.
KRITIČNA DISKURZIVNA ANALIZA NACIONALNIH ALEGORIJ SAMORASTNIKI IN VLAK V PAKISTAN Z VIDIKA FEMINISTIČNE TER NEOKOLONIALISTIČNE TEORIJE
Andreja Vinko, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo procese nadvlade in podreditve v nacionalnih alegorijah Samorastniki Prežihovega Voranca in Vlak v Pakistan Khushwanta Singha. Za raziskavo smo uporabili metodo kritične diskurzivne analize (KDA), in sicer Faircloughov pristop (1995). V ospredje analize postavljamo strukturalni vpliv politično-ekonomskega sistema in diskurzov moči na izgradnjo identitet in s tem povezano vzpostavljanje drugosti ter pokažemo na medsebojno povezavo med ekonomsko-političnimi praksami in družbeno-kulturnimi obrazci (npr. patriarhat). Obravnavani deli izpostavljata zlasti naslednje politične kategorije, na osnovi katerih se hierarhično vzpostavljajo pozicije nadpostavljenih in podrejenih subjektov: spol, družbeni razred in etnija. Ugotavljamo, da je v Samorastnikih vzorec prevlade določen z družbenim spolom ter razredom in v Vlaku v Pakistan s kategorijo etnije. Deli poskušata odgovoriti na vprašanje, kako diskurz razmerij moči in poustvarjene drugosti nadomestiti z diskurzom enakosti in družbene pravičnosti. Avtorja vidita rešitev v sistemski spremembi in pozivata k revolucionarnemu boju za (spolno, narodnostno, razredno) enakopravnost.
Ključne besede: Samorastniki, Vlak v Pakistan, kritična diskurzivna analiza, družbeni spol, družbeni razred, nacija, neokolonializem, neoimperializem
Objavljeno: 08.07.2013; Ogledov: 1814; Prenosov: 300
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

5.
PRAVNI IN ETIČNI VIDIKI TRANSSEKSUALNOSTI IN SPREMEMBE SPOLA
Staša Grom, 2011, diplomsko delo

Opis: Transseksualci so nekakšna spolna manjšina, o kateri smo večinoma premalo poučeni, saj mnogo ljudi še zmeraj meni, da gre za hud in perverzen odklon od »normalnega«, ne glede na to, kaj to sploh pomeni. Po mnenju raznovrstnih strokovnjakov je transseksualnost motnja spolne identitete oziroma želja osebe, da bi bila nasprotnega spola, zato svoje počutje najpogosteje opisuje kot neprijetno stanje oziroma občutek, da v telesu biva oseba »napačnega« spola. Transseksualnost v najožjem smislu pomeni pojav, ko oseba (operativno) spremeni biološki spol. Vendar termin vključuje tudi stanja, pri čemer osebe upajo na spremembo spola, vendar se ta dejansko (še) ni zgodila, ter stanja, ko osebe le čutijo določeno diskrepanco med biološkim in družbenim spolom. Pri transseksualnosti se odpira več pomembnih značilnosti in vprašanj v sodobni družbi. Eno najbolj perečih vprašanj transseksualnosti in druge problematike različnosti spolov je pravno priznanje novega spola transseksualne osebe. To vključuje tudi spremembo imena v uradnih dokumentih in spremembo spola v evidencah. Ta in podobna pravna vprašanja so v različnih državah različno urejena, pravna praksa pa kaže, da morajo posamezne države na tem področju še veliko storiti. Opazne so tudi razlike glede sprejemanja in priznavanja oseb s spremenjenim spolom v Evropski uniji. Odprta so tudi pomembna vprašanja, ki se nanašajo na prepoved in preprečevanje diskriminacije transseksualnih oseb. To vključuje tako diskriminacijo zaradi biološkega kot spremenjenega spola. Diskriminacija zaradi spola oziroma druge osebne okoliščine je tako kot v večini držav po svetu prepovedana tudi v Sloveniji, praksa pa dokazuje, da temu le ni vedno tako. Osebe, ki so spremenile svoj spol, so pogosto izpostavljene diskriminaciji na delovnem mestu, v družbi ipd., dokazujejo izsledki raziskav.
Ključne besede: transseksualnost, biološki spol, družbeni spol, spolna identiteta, sprememba spola, diskriminacija
Objavljeno: 01.06.2011; Ogledov: 3757; Prenosov: 666
.pdf Celotno besedilo (666,00 KB)

6.
ALI ŽENSKE RES PIŠEJO DRUGAČE KOT MOŠKI?
Maja Sedevčič, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je — po vzoru avtomatične kategorizacije leksikalnih in sintaktičnih enot britanskega jezikovnega korpusa — natančno opredeliti razlike v načinu izražanja med spoloma na omejenem vzorcu neumetnostnih neformalnih besedil (zasebna pisma), pridobljenim s sondažno metodo za 30-odstotni selektivni izbor virov. Empirični podatki potrjujejo, da ženske uporabljajo več jezikovnih sredstev za izražanje individualnosti in poimenovanje odnosov med tvorcem besedila in naslovnikom (lastna imena, personalna deiktika, osebni zaimki), medtem ko moški pogosteje uporabljajo jezikovna sredstva z večjo informativno vrednostjo (občna imena, pridevnike, števnike, prislove mere), s katerimi indicirajo predmetnost (depersonalizacija). Razlike med spoloma pojasnjujeta koncepta femininosti oz. »komunosti« (skrb za druge, težnja po usklajenosti medosebnih odnosov) in maskulinosti oz. »agentnosti« (individualizacija, samozaščita).
Ključne besede: zasebno pismo, avtomatična kategorizacija leksikalnih in sintaktičnih enot, indikatorji ženskega in moškega načina pisanja, spolni stereotipi, spol kot družbeni konstrukt, socialni konstrukcionizem, teorija družbene identitete, teorije prilagajanja, maskulinost, femininost, frekvenčna distribucija, besedilna dinamika, hierarhična tematska strukturiranost, pragmatične besedilne funkcije
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 3332; Prenosov: 464
.pdf Celotno besedilo (5,81 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici