| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Načini upravljanja korupcije v sodobni družbi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Jure Gobec, 2014, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je analizirati usklajenost sistemskih dejavnikov (institucij, zakonodaje itd.) v Republiki Sloveniji s sosednjimi državami ter z mednarodnimi institucijami. Osredotočimo se predvsem na načine upravljanja korupcije v naši državi in njene elemente za upravljanje ter institucije, ki te elemente implementirajo v družbeni sistem. Korupcija je kaznivo dejanje za pridobitev premoženjske koristi. Obstaja v družbi, a jo ta zanika, saj skoraj nobeden v družbi ni nedolžen. Korupcija zajema več pojmov, kot so pravo podkupovanje, nepravo podkupovanje itd. Poleg tega se korupcija deli še na različne vrste in oblike. Ta dejanja so podkupovanje, izsiljevanje, goljufija itd. Da bi ta dejanja lahko nadzorovali, so nam v pomoč različne državne in nedržavne organizacije, ki se s tem ukvarjajo, recimo OZN, Interpol, Evropska unija, Svet Evrope, Greco, Transparency International. Za Slovenijo in ostale države članice Evropske unije je pomembno mednarodno sodelovanje z organizacijami. Za uspešno doseganje ciljev pa je pomembno tudi oblikovanje strategij za upravljanje korupcije, tako na področju sistemske korupcije kot na področju organiziranega kriminala. Na prvem področju gre za pospešitev sodelovanja držav članic z mednarodnimi organizacijami, na drugem pa je pomembna implementacija inštituta obratnega dokaznega bremena. Omenjene strategije pa morajo v sistem implementirati organi nadzora korupcije, kot so policija, sodstvo, tožilstvo. To se razlikuje po posameznih državah. Osredotočimo se predvsem na naše sosednje države; na Hrvaško, Italijo, Madžarsko in Avstrijo. Vse te države imajo podoben sistem upravljanja s korupcijo, vendar imajo, predvsem zaradi položaja države na politični in gospodarski ravni, različno stopnjo korupcije. V Sloveniji in njenih sosednjih državah so kazalniki korupcije skoraj enaki; to so velika denarna plačila, sprejemanje daril itd. Konec koncev velikih razlik ni, dejstvo pa je, da se korupcija širi.
Ključne besede: korupcija, družba, družbeni sistem, diplomske naloge
Objavljeno: 26.02.2014; Ogledov: 773; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (925,34 KB)

2.
NARCIZEM - ŠOLSKI SISTEM - SAMOREPRODUKCIJA SLOJEV
Jasmina Balaž, 2014, diplomsko delo

Opis: Če bi si zastavili vprašanje, od česa je odvisno preživetje posameznika, bi se odgovor glasil: od družbe. Če pa bi si zastavili vprašanje, od česa je odvisen obstoj družbe, pa bi se odgovor glasil: od posameznika. Med posameznikom in družbo torej vlada pomembna soodvisnost. Če gledamo z vidika posameznika, je vsako njegovo vedenje in vsako njegovo dejanje družbeno determinirano, saj družba posameznika oblikuje glede na svoje potrebe. S pomočjo socializacije si namreč družba prizadeva oblikovati ljudi tako, da se obnašajo na način, kakršnega od njih pričakuje in zahteva. Eden izmed ključnih dejavnikov socializacije, ki pomembno vpliva na oblikovanje in utrditev določenega družbenega značaja, je šolski sistem. Za le-tega pa je značilno, da deluje na način, da ohranja in spodbuja ideologijo določene družbe v določenem času. Šolski sistem je ideološki aparat kapitalistične družbe. Za kapitalistične oz. postmoderne družbe pa velja, da so to potrošniške družbe, saj potrošništvo predstavlja osrednjo kulturno prakso. Da potrošništvo lahko funkcionira, mora družba poskrbeti za ustrezen tip posameznika in s tem seveda tudi za ustrezen tip socializacije. Potrošniška družba socializira posameznike tako, da postanejo potrošniki oziroma patološki narcisi. Narcizem je tako postal prevladujoči psihosocialni značaj kolektivni pojav današnje družbe, s katerim se zadovoljujejo potrebe potrošniške družbe. Šola z zakonskimi predpisi spodbuja vzgojo, ki je otroku prijazna. S tako vzgojo proizvede patološke narcise, kar pa je rezultat, ki je ugoden in koristen izključno za družbo, saj omogoča nemoteno delovanje sodobnega potrošniškega kapitalizma. Družba tako ne samo da škodi otrokom, ampak starše celo uspe prepričati, da je tako ravnanje otroku v korist. Šolski sistem pa poleg tega, da proizvaja prisilne potrošnike, služi tudi temu, da zagotavlja samoreprodukcijo slojev. Šola namreč na različne načine izvaja socialno selekcijo in hkrati uspe prepričati ljudi, da je tak sistem pravičen. Pod krinko enakih možnosti dejansko poglablja razlike med sloji. Šolski sistem se, da bi prikril svoj dejanski namen, največkrat sklicuje na zagotavljanje enakih možnosti za vse učence, kar pomeni, da naj bi ob vstopu v šolo imeli vsi otroci enake možnosti za uspeh. To pa ni res, saj je sposobnost otrokovega dojemanja in njegovo znanje ob vstopu v šolo v veliki meri odvisno od njegove socialne pripadnosti oz. kulturnega kapitala. Šolski sistem pa oblikuje tudi znanje, kar pomeni, da kurikularne vsebine niso nevtralne, objektivne in vsem enako dostopne. Obenem tudi niso del univerzalne in enotne znanosti, temveč zbir znanstvenih odkritij in kulturne tradicije z elementi raznih ideologij. Poleg uradnega kurikula v šoli deluje tudi prikriti kurikulum, ki deluje v prid vladajoče ideologije.
Ključne besede: družba, posameznik, socializacija, družbeni značaj, kapitalizem, potrošniška družba, patološki narcis, šolski sistem, samoreprodukcija slojev, socialna selekcija, kulturni kapital
Objavljeno: 17.06.2014; Ogledov: 1095; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (553,95 KB)

3.
OD INOVATIVNE IDEJE DO URESNIČENE INOVACIJE NA PRIMERU PODJETJA KOVIS D.O.O.
Sandi Savnik, 2014, magistrsko delo

Opis: Od inovativne ideje do uresničene inovacije na primeru podjetja Kovis d. o. o. Znotraj ustvarjalnega okolja sta dobra ustvarjalnost kot tudi ugodna ustvarjalna klima ključni za inovativno usmerjena podjetja. Da se ustvarjalnost začne, potrebujemo ustvarjalno osebo kot tudi ustvarjalno razmišljanje ter ustvarjalni proces. Pojma se med seboj povezujeta, saj je ustvarjalnost pogoj, da se lahko začne udejanjati ugodna ustvarjalna klima. Ustvarjalni posamezniki so tisti, ki ustvarjajo ter tako prispevajo k dosegu ugodne ustvarjalne klime. Da pa bodo k temu prispevali, je potrebno motiviranje ter ustrezno nagrajevanje. Podjetja, ki ne poznajo oziroma nimajo ustvarjalnega managementa, dolgoročno ne preživijo. Bistvo ustvarjalnega managementa je uspešen, učinkovit in inovativen manager. Le-ta lahko s svojimi prirojenimi sposobnostmi uspešno, učinkovito ter inovativno upravlja inovativno usmerjeno podjetje. Takšno podjetje ne preživi le dolgoročno, ampak tudi ustvarja ugodne finančne rezultate. Eno izmed teh inovativno usmerjenih podjetij je tudi podjetje Google. Da podjetje želi priti do inovacije, katera mu bo dajala večji ugled kot tudi prinašala denarne prilive, potrebuje najprej inovativno idejo, iz katere se razvije invencija in šele po tej, ne tako kratki poti, lahko pride do uresničene inovacije. Velik pomen pa podjetje daje tudi celovitosti. Ideja, ustvarjalno okolje ter inovativni predlogi so tisti dejavniki, skozi katere sem podrobneje spoznal podjetje Pipistrel, Krka d. d. ter Kovis d. o. o. Po teh podjetjih se lahko zgledujejo ne samo slovenska podjetja, ampak iz inovativnega pogleda tudi nekatera podjetja izven domovine. V empiričnem delu magistrskega dela sem skozi predstavitev ideje A (gre za osni zavorni disk z NET-sistemom hlajenja) ter ideje B (gre za kolesni zavorni disk, tako imenovani Z-TIP diska) prišel do spoznanj, kako je podjetje Kovis d. o. o. skozi inovativni ideji doseglo pomembni inovaciji. S tema inovacijama so prišli do izboljšanih karakteristik tako osnega kot tudi kolesnega diska. Seznanil sem se z razvojnimi aktivnostmi obeh inovativnih idej. Zanimivo je bilo spoznati tudi to, kako se ideji A in B kažeta skozi realnost. Da pa podjetje Kovis d. o. o. lahko dosega uspehe, je bistvenega pomena tudi širjenje novosti tega podjetja. Tako sem skozi novost, komunikacijo, čas in družbeni sistem to pobliže spoznal.
Ključne besede: ustvarjalnost, ustvarjalna oseba, ustvarjalno razmišljanje, ustvarjalni proces, ustvarjalna klima, motiviranje, nagrajevanje, ustvarjalni management, (uspešen, učinkovit, inovativen manager), ideja, invencija, inovacija, celovitost, ustvarjalno okolje, inovativni predlogi, razvojne aktivnosti idej, aplikacije idej v realnosti, širjenje novosti, novost, komunikacija, čas, družbeni sistem
Objavljeno: 24.07.2014; Ogledov: 1135; Prenosov: 379
.pdf Celotno besedilo (10,58 MB)

4.
KONFLIKT VREDNOT KOT ODRAZ BRITANSKE DRUŽBE V 1960H LETIH V ROMANU THE MILLSTONE AVTORICE MARGARET DRABBLE
Anja Kolarič, 2016, diplomsko delo

Opis: Predmet te diplomske naloge je roman The Millstone avtorice Margaret Drabble. Po žanru delo sodi med ženske vzgojne romane in njegova glavna tematika je materinstvo. Njegova protagonistka je Rosamund Stacey, dobro izobraženo dekle, katere starši so socialisti in pripadajo srednjemu družbenemu sloju, in katera po enem samem spolnem odnosu zanosi ter se odloči, da bo otroka vzgajala sama. Družbene, zgodovinske in biografske okoliščine, ki so vplivale na avtorico, se v knjigi močno odražajo. Glavni poudarek je na prizadevanju glavne junakinje po neodvisnosti, na njeni izkušnji materinstva in notranjih konfliktih, ki izvirajo iz nesoglasij med tradicionalnimi in liberalnimi vrednotami tistega obdobja. Da bi dosegla cilj, sem preučila avtoričino profesionalno in zasebno plat življenja, zgodovinske in družbene okoliščine obobja šestdesetih, še posebno pa fabianizem, feministična gibanja ter britanski nacionalni zdravstveni sistem (NHS). Na podlagi ugotovitev je bila narejena analiza besedila, ki je pokazala, da je neodvisnot glavne junakinje dvoumna in, da je materinstvo v njej sprožilo spremembo nazorov. Posledično protagonistka postane bolj prepričana vase, realna v svojih nazorih in njene vrednote odražajo angleško moralo tistega obdobja. Dejstvo, da izhaja iz srednjega družbenega sloja, ji pomaga premagati družbeno zaznamovanost kot neporočena mati, poleg tega pa ji njena uspešna in obetavna kariera pomaga, da ostane zbrana in lažje premaguje izzive skozi celotno izkušnjo.
Ključne besede: Margaret Drabble, materinstvo, ženski vzgojni roman, družbeni, zgodovinski in biografski vplivi, neodvisnost, srednji družbeni sloj, fabianizem, feministična gibanja, akademska kariera, nacionalni zdravstveni sistem (NHS)
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 481; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

5.
NEDOLOČEN SPOL OTROKA - PRIKAZ NEMŠKE IN AVSTRALSKE PRAVNE UREDITVE
Sandra Zadravec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavana tematika nedoločenega spola otroka, ki je izziv spolni dihotomiji družbe, kjer priznavajo le moški in ženski spol. To, da družbe priznavajo le dva spola, ne pomeni, da druge oblike spola ne obstajajo, kar potrjujejo tudi biomedicinske raziskave. Že takoj ob rojstvu ali tudi pred, nas ljudje začnejo umeščati v sisteme, dodeljevati vloge ter pripisovati značilnosti glede na spol. V skladu z našim spolom nam potem izberejo tudi ime ter uskladijo njihov pristop ter obnašanje. V primeru, da se rodi interspolen otrok, je prisotna zmeda. Otroci in sprva predvsem starši se s tem stežka soočajo, saj svet o tem ni veliko poučen. Medicina to stanje dojema kot patologijo, kot motnjo v razvoju spola, zato zdravstveno osebje kolikor hitro je mogoče, potem poskuša ''normalizirati'' stanje posameznika, da se ohrani predpostavka o obstoju dveh spolov. Izziv spolni dihotomiji so tudi transseksualci, ki so prav tako zajeti v diplomski nalogi. Po mnenju strokovnjakov, gre v tem primeru za motnjo spolne identitete. Transseksualna oseba zavrača svoj biološki spol ter si želi, da bi bila nasprotnega spola. Tako interseksualci kot transseksualci so dokaz, da je spolni binarizem družbeni dogovor kulture, ki z neodobravanjem, usmerjanjem vsakršnih odstopanj ali kakšnim drugim načinom poskuša ohraniti spolno dihotomijo. Z zavedanjem in ozaveščanjem slednjega, so nekatere države postale bolj odprte ter že pravno priznavajo nedoločen spol otroka (Nemčija) oziroma oznako X (Avstralija), v kolikor se oseba identificira drugače kot s spolom, ki ji je bil pripisan ob rojstvu ali še kot dojenčku ali pa z družbenim spolom, ki ni ne moški ne ženska.
Ključne besede: biološki spol, družbeni spol, interseksualnost, transseksualnost, spolna dihotomija, binarni sistem, tretji spol
Objavljeno: 09.03.2017; Ogledov: 669; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici